Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Za konec pa še v Benetke, ki tudi letos živijo s svojim Bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih paviljonov, v katerih se predstavljajo umetniki iz posameznih držav, je v Benetkah na ogled tudi na desetine drugih razstav. Med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo, na kateri so na ogled številna dela različnih umetnikov, ki tematizirajo ženske prsi. Gre za klasičen motiv v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes tudi političen naboj.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že četrt stoletja s programom Pomežik soncu pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, da preživijo deset brezskrbnih dni na morju. Lani je tako brezplačno letovalo več kot 3200 otrok, letos si v ZPMS-ju želijo, da bi bilo to število še večje, saj je povpraševanja staršev, ki svojim otrokom morja ne morejo privoščiti, vedno več. Pomagate lahko z SMS-om POMEZIK5 in POMEZIK10 na številko 1919 ali nakazilom na račun ZPMS-ja SI56 0284 3026 4738 885, sklic: SI00 245012, namen: POMEŽIK SONCU. Novinarka Alenka Frantar.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Goli na spletu. Spletno nasilje med vrstniki. Bo Primorje spet brez pitne vode? Za pravice žensk na Poljskem. Pomežik soncu. Ženske prsi na beneškem bienalu.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Boj za reproduktivne pravice žensk v Evropi se nadaljuje - tudi z vseevropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav. Poljska se že 30 let, zlasti pa po zaostritvi leta 2020, sooča z eno najstrožjih zakonodaj na tem področju. Nova vlada je obljubila zgodovinske spremembe, a se je zataknilo. Kljub temu aktivisti in nevladne organizacije upajo na uzakonitev splava prihodnje leto. Iz Varšave poroča naša dopisnica Maja Derčar.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Bo tudi to poletje v Primorju zmanjkalo pitne vode? Jo bo treba spet dovažati s cisternami? Istra namreč še vedno ni uredila novega vodnega vira . Rižanski vodovod se je sicer malo bolje povezal s sosednjima vodovodoma na Krasu in čez mejo v Trstu, vendar bistvenega napredka pri zagotavljanju dodatnega vodnega vira v zadnjih dveh letih ni bilo. Zdaj je tudi jasno, da si bodo morali župani štirih občin dodatni vodni vir priskrbeti sami. Rižanski vodovod bi naredil še korak naprej; reko Rižano bi povezal s črpalno hidroelektrarno. Elen Batista Štader.
Tudi trpinčenje, ustrahovanje, žaljenje po telefonu, različnih aplikacijah in družbenih omrežjih je postalo del vsakdana številnih otrok in najstnikov. Občutek anonimnosti ali lažna identiteta povzročiteljem nasilja dajeta velik občutek moči. Spletno nasilje med vrstniki ima lahko za žrtev še hujše posledice kot običajno nasilje, saj se ne more umakniti pred njim, opozarjajo policija in strokovnjaki. Aleksandra Dežman.
Tudi trpinčenje, ustrahovanje, žaljenje po telefonu, različnih aplikacijah in družbenih omrežjih je postalo del vsakdana številnih otrok in najstnikov. Občutek anonimnosti ali lažna identiteta povzročiteljem nasilja dajeta velik občutek moči. Spletno nasilje med vrstniki ima lahko za žrtev še hujše posledice kot običajno nasilje, saj se ne more umakniti pred njim, opozarjajo policija in strokovnjaki. Aleksandra Dežman.
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da na dan ne pride zgodba o nasilju med in nad mladimi, predvsem na spletu. Vse pogostejše je izsiljevanje z intimnimi posnetki. Žrtve so predvsem najstnice in najstniki, ki pošiljajo svoje fotografije v napačne roke, pa tudi odrasli, ki nasedejo lažnim profilom privlačnih žensk ali moških. Za temi profili se skrivajo dobro organizirane hudodelske združbe ali predatorji, ki živijo čisto blizu svojih žrtev. 23-letni moški z območja Celja je tako odprl več kot 38 lažnih profilov, prek katerih je več kot dve leti zavajal in potem izsiljeval mladoletnice. Policisti so ga pred kratkim že drugič aretirali. Anka Pirš.
V zadnjem času skorajda ne mine teden, da na dan ne pride zgodba o nasilju med in nad mladimi, predvsem na spletu. Vse pogostejše je izsiljevanje z intimnimi posnetki. Žrtve so predvsem najstnice in najstniki, ki pošiljajo svoje fotografije v napačne roke, pa tudi odrasli, ki nasedejo lažnim profilom privlačnih žensk ali moških. Za temi profili se skrivajo dobro organizirane hudodelske združbe ali predatorji, ki živijo čisto blizu svojih žrtev. 23-letni moški z območja Celja je tako odprl več kot 38 lažnih profilov, prek katerih je več kot dve leti zavajal in potem izsiljeval mladoletnice. Policisti so ga pred kratkim že drugič aretirali. Anka Pirš.
V Malmöju na Švedskem potekajo še zadnje priprave pred jutrišnjim velikim začetkom 68. tekmovanja za pesem Evrovizije. V prvem polfinalnem večeru bo nastopila slovenska predstavnica Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki bo evropsko občinstvo skušala očarati s pesmijo Veronika. Kako se je Raiven pripravljala na svoj nastop na največjem odru v karieri in zakaj je Evrovizija magnet, ki nase vleče na milijone gledalcev po vsem svetu, je preverjala Barbara Vidmajer.
V Malmöju na Švedskem potekajo še zadnje priprave pred jutrišnjim velikim začetkom 68. tekmovanja za pesem Evrovizije. V prvem polfinalnem večeru bo nastopila slovenska predstavnica Sara Briški Cirman, bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki bo evropsko občinstvo skušala očarati s pesmijo Veronika. Kako se je Raiven pripravljala na svoj nastop na največjem odru v karieri in zakaj je Evrovizija magnet, ki nase vleče na milijone gledalcev po vsem svetu, je preverjala Barbara Vidmajer.
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
Življenje Mance Košir. Nad slabe odnose v službi. Nepogrešljive babiške roke. Veronika na evrovizijskem odru.
Včeraj so imele svoj dan babice, nepogrešljive spremljevalke nosečnic in novorojenčkov, ki skrbijo za varne porode, podporo in dobro počutje porodnic, dojenčkov in njihovih družin. Babištvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo, na pobudo nekaterih držav, tudi Slovenije, je po novem vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babice so bile tudi v preteklosti vedno pomemben del skupnosti, njihove spretnosti in znanje so skupnosti razvijale in prenašale skozi številne generacije. Anja Nab Huš je obiskala babice v porodnem bloku naše največje porodnišnice.
Včeraj so imele svoj dan babice, nepogrešljive spremljevalke nosečnic in novorojenčkov, ki skrbijo za varne porode, podporo in dobro počutje porodnic, dojenčkov in njihovih družin. Babištvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo, na pobudo nekaterih držav, tudi Slovenije, je po novem vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babice so bile tudi v preteklosti vedno pomemben del skupnosti, njihove spretnosti in znanje so skupnosti razvijale in prenašale skozi številne generacije. Anja Nab Huš je obiskala babice v porodnem bloku naše največje porodnišnice.
V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Lahko bi rekli, da s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi. Zato so odnosi na delovnem mestu še kako pomembni . Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve. In kako je pri nas? Vse pogosteje se pogovori o odnosih v kolektivu strnejo v besedo - slabo. Kje so vzroki za to in kako razmere izboljšati? Jasna Krljić Vreg.
V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Lahko bi rekli, da s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi. Zato so odnosi na delovnem mestu še kako pomembni . Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve. In kako je pri nas? Vse pogosteje se pogovori o odnosih v kolektivu strnejo v besedo - slabo. Kje so vzroki za to in kako razmere izboljšati? Jasna Krljić Vreg.
Poslovila se je Manca Košir, novinarka, publicistka, profesorica številnih generacij novinarjev in učiteljica vseh nas, ambasadorka branja in razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in smrti. Pred kratkim, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu, je ekipa Tednika Manco Košir obiskala na njenem domu. Ne da bi sploh slutili, smo tako posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Novinarka Aleksandra Dežman.
Poslovila se je Manca Košir, novinarka, publicistka, profesorica številnih generacij novinarjev in učiteljica vseh nas, ambasadorka branja in razmišljanja o medčloveških odnosih, življenju in smrti. Pred kratkim, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu, je ekipa Tednika Manco Košir obiskala na njenem domu. Ne da bi sploh slutili, smo tako posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Novinarka Aleksandra Dežman.
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kdo varuje delavce? Zunaj sistema. Prvi maj nekoč. Kako privabiti delavce? O delu in prazniku.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kdo varuje delavce? Zunaj sistema. Prvi maj nekoč. Kako privabiti delavce? O delu in prazniku.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Vabimo vas na potep z našo ekipo v redko poseljene kraje. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji kar 15 vasi z enim samim prebivalcem, 17 jih ima po dva, v 18 vaseh pa živijo le še po trije. Večina že skoraj izpraznjenih vasi je na jugovzhodu države, v občinah Kočevje, Kostel in Črnomelj. Alenka Frantar je obiskala pet odmaknjenih vasi, njihove srčne prebivalce in domače živali.
Vabimo vas na potep z našo ekipo v redko poseljene kraje. Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji kar 15 vasi z enim samim prebivalcem, 17 jih ima po dva, v 18 vaseh pa živijo le še po trije. Večina že skoraj izpraznjenih vasi je na jugovzhodu države, v občinah Kočevje, Kostel in Črnomelj. Alenka Frantar je obiskala pet odmaknjenih vasi, njihove srčne prebivalce in domače živali.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kriza srednjih let. Zakaj toliko tujcev za zapahi? Zapuščina prekmurskih Judov. Gladovna stavka proti genocidu. Prebivalci samotnih vasi.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kriza srednjih let. Zakaj toliko tujcev za zapahi? Zapuščina prekmurskih Judov. Gladovna stavka proti genocidu. Prebivalci samotnih vasi.
Bombe, bolezni, lakota so v Gazi v zadnjih šestih mesecih terjale več kot 34 tisoč življenj, tudi skoraj 14 tisoč otrok. Ali res ne moremo nič narediti? Igralka in letošnja prejemnica nagrade Poldeta Bibiča Draga Potočnjak takšno nemoč odločno zavrača. Včeraj je končala 10-dnevno gladovno stavko, za katero ji je prostor ponudilo mladinsko gledališče. Gre za dejanje obupa, pa tudi zadnji kanček upanja v človeštvo in solidarnost, je zapisala v podporo Palestincem v oblegani, apokaliptični Gazi.
Bombe, bolezni, lakota so v Gazi v zadnjih šestih mesecih terjale več kot 34 tisoč življenj, tudi skoraj 14 tisoč otrok. Ali res ne moremo nič narediti? Igralka in letošnja prejemnica nagrade Poldeta Bibiča Draga Potočnjak takšno nemoč odločno zavrača. Včeraj je končala 10-dnevno gladovno stavko, za katero ji je prostor ponudilo mladinsko gledališče. Gre za dejanje obupa, pa tudi zadnji kanček upanja v človeštvo in solidarnost, je zapisala v podporo Palestincem v oblegani, apokaliptični Gazi.
Te dni mineva 80 let od začetka deportacije in sistematičnega uničenja prekmurskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je na območju Dravske banovine živelo nekaj več kot 800 Judov - od tega več kot polovica v Prekmurju. 26. aprila 1944 so se začele množične deportacije v Auschwitz. V taborišče smrti je bilo odpeljanih nekaj več kot 300 prekmurskih Judov, vrnila se jih je le desetina in morali so začeti znova. Po sledeh nekoč močne judovske skupnosti v Prekmurju je šla Cirila Sever.
Te dni mineva 80 let od začetka deportacije in sistematičnega uničenja prekmurskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je na območju Dravske banovine živelo nekaj več kot 800 Judov - od tega več kot polovica v Prekmurju. 26. aprila 1944 so se začele množične deportacije v Auschwitz. V taborišče smrti je bilo odpeljanih nekaj več kot 300 prekmurskih Judov, vrnila se jih je le desetina in morali so začeti znova. Po sledeh nekoč močne judovske skupnosti v Prekmurju je šla Cirila Sever.
Zakaj slovenski zapori pokajo po šivih? Zaprtih in priprtih je letos največ od osamosvojitve Slovenije, skoraj polovica od njih je tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Krizo v zaporih še povečuje pomanjkanje pravosodnih policistov. Novinarka Vanja Kovač je bila v našem največjem zaporu na Dobu. Opozoriti je treba, da so tam razmere v primerjavi s prenatrpanimi pripori pravzaprav dobre.
Zakaj slovenski zapori pokajo po šivih? Zaprtih in priprtih je letos največ od osamosvojitve Slovenije, skoraj polovica od njih je tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Krizo v zaporih še povečuje pomanjkanje pravosodnih policistov. Novinarka Vanja Kovač je bila v našem največjem zaporu na Dobu. Opozoriti je treba, da so tam razmere v primerjavi s prenatrpanimi pripori pravzaprav dobre.
Miti in resnice o krizi srednjih let pri moških: Ali je upad testosterona dejansko obvezni del staranja? Ali andropavza, tako imenovana moška menopavza, obstaja? Ali se moški res še vedno težko pogovarjajo o svojih stiskah? In ali je - ko se vse nakopiči, pravi odgovor prevetritev življenjskega sloga? Nova pričeska, motor ali mlajša partnerica največkrat ne pomagajo, pravita tudi avtorja knjig o vstopu v zrela leta Miha Šalehar in Aljoša Bagola
Miti in resnice o krizi srednjih let pri moških: Ali je upad testosterona dejansko obvezni del staranja? Ali andropavza, tako imenovana moška menopavza, obstaja? Ali se moški res še vedno težko pogovarjajo o svojih stiskah? In ali je - ko se vse nakopiči, pravi odgovor prevetritev življenjskega sloga? Nova pričeska, motor ali mlajša partnerica največkrat ne pomagajo, pravita tudi avtorja knjig o vstopu v zrela leta Miha Šalehar in Aljoša Bagola
Ali bodo iz Štajerske kmalu poročali o še hujši revščini in še več deložacijah revnih, predvsem upokojencev? Mariborsko humanitarno društvo UP-ornik, ki že skoraj 8 let rešuje stiske ljudi, ki bi jih v resnici morala rešiti oziroma preprečiti država, je namreč vklopilo rdeči alarm. Vsak mesec so pomagali 240 gospodinjstvom, zdaj pa - kot pravijo - nimajo več denarja niti za en mesec. Z SMS-om UPORNIK5 ali UPORNIK10 na številko 1919 lahko darujete 5 ali 10 evrov. Poljuben znesek pa lahko nakažete na račun SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen CHAR. Novinarka Alenka Frantar.
Ali bodo iz Štajerske kmalu poročali o še hujši revščini in še več deložacijah revnih, predvsem upokojencev? Mariborsko humanitarno društvo UP-ornik, ki že skoraj 8 let rešuje stiske ljudi, ki bi jih v resnici morala rešiti oziroma preprečiti država, je namreč vklopilo rdeči alarm. Vsak mesec so pomagali 240 gospodinjstvom, zdaj pa - kot pravijo - nimajo več denarja niti za en mesec. Z SMS-om UPORNIK5 ali UPORNIK10 na številko 1919 lahko darujete 5 ali 10 evrov. Poljuben znesek pa lahko nakažete na račun SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen CHAR. Novinarka Alenka Frantar.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kako prehiteti raka? Droge na odprti sceni. Kjer mrtvi učijo žive. Upanje za Upornika.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kako prehiteti raka? Droge na odprti sceni. Kjer mrtvi učijo žive. Upanje za Upornika.
Številne kriminalistične, detektivske in forenzične nanizanke izkrivljajo predstavo o resničnem delu sodne medicine. Tudi v resničnem življenju sodna medicina raziskuje in pripoveduje zgodbe živih in mrtvih, sodeluje s policijo in sodiščem, a so postopki precej drugačni, predvsem pa običajno precej dolgotrajnejši kot na televizijskih ekranih. Novinarka Helena Ponudič je preživela dan na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, kjer med drugim opravljajo obdukcije v primerih nejasne in nenadne smrti, v prometnih, delovnih in drugih nesrečah, ob sumih zastrupitve, nasilne smrti, samomora, detomora, opustitve ali malomarnega zdravljenja in smrti do 24 ur po sprejemu v bolnišnico. Na dan obiska ekipe Tednika so med drugim ugotavljali, zakaj je nenadoma umrl moški srednjih let. Opozarjamo na občutljive posnetke, najbolj nazorne smo zameglili.
Številne kriminalistične, detektivske in forenzične nanizanke izkrivljajo predstavo o resničnem delu sodne medicine. Tudi v resničnem življenju sodna medicina raziskuje in pripoveduje zgodbe živih in mrtvih, sodeluje s policijo in sodiščem, a so postopki precej drugačni, predvsem pa običajno precej dolgotrajnejši kot na televizijskih ekranih. Novinarka Helena Ponudič je preživela dan na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, kjer med drugim opravljajo obdukcije v primerih nejasne in nenadne smrti, v prometnih, delovnih in drugih nesrečah, ob sumih zastrupitve, nasilne smrti, samomora, detomora, opustitve ali malomarnega zdravljenja in smrti do 24 ur po sprejemu v bolnišnico. Na dan obiska ekipe Tednika so med drugim ugotavljali, zakaj je nenadoma umrl moški srednjih let. Opozarjamo na občutljive posnetke, najbolj nazorne smo zameglili.
Trde droge na ulicah slovenskih mest že dolgo niso nič nenavadnega. Pa vendar vedno pogostejše vbrizgavanje drog vsem na očeh in vse več odvrženih injekcijskih igel v središču Ljubljane vse bolj buri duhove. Poleg običajnih lokacij, kjer se zadržujejo odvisniki - širšega območja železniške in avtobusne postaje proti parku Tabor, Metelkovi ulici, Petkovškovem nabrežju - smo v uredništvu, ko smo postali nekoliko bolj pozorni, na odvržene igle naleteli dobesedno povsod, tudi na najbolj obljudenih ulicah. Je rešitev lahko varna soba za uporabo drog? Novinarka Anja Nab Huš.
Trde droge na ulicah slovenskih mest že dolgo niso nič nenavadnega. Pa vendar vedno pogostejše vbrizgavanje drog vsem na očeh in vse več odvrženih injekcijskih igel v središču Ljubljane vse bolj buri duhove. Poleg običajnih lokacij, kjer se zadržujejo odvisniki - širšega območja železniške in avtobusne postaje proti parku Tabor, Metelkovi ulici, Petkovškovem nabrežju - smo v uredništvu, ko smo postali nekoliko bolj pozorni, na odvržene igle naleteli dobesedno povsod, tudi na najbolj obljudenih ulicah. Je rešitev lahko varna soba za uporabo drog? Novinarka Anja Nab Huš.
Ste tudi vi prejeli vabilo za kakšnega od programov zgodnjega odkrivanja ali preprečevanja raka? Nikar ga ne zavrzite, saj vam lahko reši življenje! Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli več kot 16 tisoč ljudi. Menda naj bi med rojenimi leta 2020 do svojega 75. leta raka dobila polovica moških in tretjina žensk. Poleg že dobro znanih programov Svit, Dora in Zora tečejo priprave na pilotne presejalne programe za raka na pljučih in prostati. Pred kratkim pa se je začel pilotni program za preprečevanje enega najslabše ozdravljivih rakov - raka želodca. Toda stroka je presenečena nad slabim odzivom mladih, ki so bili povabljeni na preiskavo za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroča rak želodca. Jasna Krljić Vreg.
Ste tudi vi prejeli vabilo za kakšnega od programov zgodnjega odkrivanja ali preprečevanja raka? Nikar ga ne zavrzite, saj vam lahko reši življenje! Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli več kot 16 tisoč ljudi. Menda naj bi med rojenimi leta 2020 do svojega 75. leta raka dobila polovica moških in tretjina žensk. Poleg že dobro znanih programov Svit, Dora in Zora tečejo priprave na pilotne presejalne programe za raka na pljučih in prostati. Pred kratkim pa se je začel pilotni program za preprečevanje enega najslabše ozdravljivih rakov - raka želodca. Toda stroka je presenečena nad slabim odzivom mladih, ki so bili povabljeni na preiskavo za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroča rak želodca. Jasna Krljić Vreg.
Pred dnevi je 90. rojstni dan praznovala legendarna britanska primatologinja in zaščitnica narave Jane Goodall. Znanstvenica, ki je za vselej spremenila pogled ljudi na živali, še vedno kakih 300 dni na leto potuje po svetu in ozavešča ljudi o podnebnih spremembah ter nujnih ukrepih za ohranitev narave. Poglejmo nekaj njenih sporočil v teh - za prihodnost našega planeta prelomnih - časih. Dejan Ladika.
Pred dnevi je 90. rojstni dan praznovala legendarna britanska primatologinja in zaščitnica narave Jane Goodall. Znanstvenica, ki je za vselej spremenila pogled ljudi na živali, še vedno kakih 300 dni na leto potuje po svetu in ozavešča ljudi o podnebnih spremembah ter nujnih ukrepih za ohranitev narave. Poglejmo nekaj njenih sporočil v teh - za prihodnost našega planeta prelomnih - časih. Dejan Ladika.
Več kot desetletje že traja lepo prijateljstvo med Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in našim radijskim Valom 202. V petek so na že deseti večji dražbi za projekt Botrstvo zbrali 30 tisoč evrov. Za toliko je šla v nove roke zmagovalna čelada Petra Prevca. Poleg Prevca so Botrstvu med drugimi pomagali Luka Dončić, Primož Roglič in Tadej Pogačar; prav zdaj pa tudi Goran Dragić. Novinarka Maja Hrvatin.
Več kot desetletje že traja lepo prijateljstvo med Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in našim radijskim Valom 202. V petek so na že deseti večji dražbi za projekt Botrstvo zbrali 30 tisoč evrov. Za toliko je šla v nove roke zmagovalna čelada Petra Prevca. Poleg Prevca so Botrstvu med drugimi pomagali Luka Dončić, Primož Roglič in Tadej Pogačar; prav zdaj pa tudi Goran Dragić. Novinarka Maja Hrvatin.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kaj je res in kaj je laž? Neznosno trpljenje. Koga bi imeli za soseda? Šola družbene avtonomije. Z Botrstvom do športnih uspehov. 90 let Jane Goodall.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Kaj je res in kaj je laž? Neznosno trpljenje. Koga bi imeli za soseda? Šola družbene avtonomije. Z Botrstvom do športnih uspehov. 90 let Jane Goodall.
Po čem je hrvaški predsednik Zoran Milanović primerljiv z Donaldom Trumpom, zakaj se Evropska unija militarizira? Ali bi bilo treba za mir v svetu kapitalizem ukiniti? Znani hrvaški filozof Srečko Horvat zadnja leta zraven Titove špilje na otoku Vis gradi Šolo družbene avtonomije. Pri tem mu pomagajo filozofi in igralci, med njimi je tudi hollywoodska zvezdnica Pamela Anderson. Saša Banjanac Lubej.
Po čem je hrvaški predsednik Zoran Milanović primerljiv z Donaldom Trumpom, zakaj se Evropska unija militarizira? Ali bi bilo treba za mir v svetu kapitalizem ukiniti? Znani hrvaški filozof Srečko Horvat zadnja leta zraven Titove špilje na otoku Vis gradi Šolo družbene avtonomije. Pri tem mu pomagajo filozofi in igralci, med njimi je tudi hollywoodska zvezdnica Pamela Anderson. Saša Banjanac Lubej.
Koga bi imeli za soseda? Protesti proti migrantom v volilnem letu ne presenečajo. V zadnjih letih je v Ljubljani in Mariboru na Paradi ponosa prišlo do hujših incidentov. Spremljali smo tudi proteste proti otroškim igriščem, materinskim domovom, Romom in delavcem iz tretjih držav. Kako strpna je slovenska družba in kako hitro ljudje podležejo političnim manipulacijam, zlasti skrajne desnice, ki po vsej Evropi širi nestrpnost do različnih manjšin? Novinarka Anka Pirš.
Koga bi imeli za soseda? Protesti proti migrantom v volilnem letu ne presenečajo. V zadnjih letih je v Ljubljani in Mariboru na Paradi ponosa prišlo do hujših incidentov. Spremljali smo tudi proteste proti otroškim igriščem, materinskim domovom, Romom in delavcem iz tretjih držav. Kako strpna je slovenska družba in kako hitro ljudje podležejo političnim manipulacijam, zlasti skrajne desnice, ki po vsej Evropi širi nestrpnost do različnih manjšin? Novinarka Anka Pirš.
Ali je evtanazija sočutna pomoč ali zločin? Že junija bi lahko na referendumu odločali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci so namreč odločitev prepustili državljanom, jutri bo o referendumu razpravljal odbor za zdravstvo. Če nasprotniki zagovarjajo dosledno upoštevanje ustavno zagotovljene nedotakljivosti življenja, pa zagovorniki vztrajajo, da bi moral imeti vsak od nas pravico odločati, kdaj in kako bo končal svoje življenje. Boštan Fabjan.
Ali je evtanazija sočutna pomoč ali zločin? Že junija bi lahko na referendumu odločali o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci so namreč odločitev prepustili državljanom, jutri bo o referendumu razpravljal odbor za zdravstvo. Če nasprotniki zagovarjajo dosledno upoštevanje ustavno zagotovljene nedotakljivosti življenja, pa zagovorniki vztrajajo, da bi moral imeti vsak od nas pravico odločati, kdaj in kako bo končal svoje življenje. Boštan Fabjan.
Kaj je res in kaj je laž? S pomočjo vsem dostopnih spletnih orodij lahko že zdaj ustvarjamo poljubne podobe. Pri umetni inteligenci je možnost človeške zlorabe tehnologije neizmerna: lažne fotografije, lažni govor in tudi lažni videoposnetki politikov. V letošnjem supervolilnem letu bo lahko 4 milijarde ljudi v več kot 60 državah po svetu oddalo svoj glas. Možnosti za manipulacije je neskončno. Kako se bo v prihodnje resnični svet spopadal s ponarejenim? Anja Nab Huš.
Kaj je res in kaj je laž? S pomočjo vsem dostopnih spletnih orodij lahko že zdaj ustvarjamo poljubne podobe. Pri umetni inteligenci je možnost človeške zlorabe tehnologije neizmerna: lažne fotografije, lažni govor in tudi lažni videoposnetki politikov. V letošnjem supervolilnem letu bo lahko 4 milijarde ljudi v več kot 60 državah po svetu oddalo svoj glas. Možnosti za manipulacije je neskončno. Kako se bo v prihodnje resnični svet spopadal s ponarejenim? Anja Nab Huš.
V svetu in pri nas zadnja leta narašča priljubljenost športnega dvigovanja uteži. Gre za osnovno življenjsko veščino, ki bi morala biti obvezna učna snov že v osnovnih šolah, menijo dvigovalci uteži v olimpijski kategoriji. Tako bi znali pravilno dvigati fizična in zdržati psihična bremena, ki nam lahko močno načnejo zdravje. Anka Pirš se je med drugim pogovarjala s Petro Pavlič, prvo Slovenko, ki je dvignila 100 kilogramov nad glavo.
V svetu in pri nas zadnja leta narašča priljubljenost športnega dvigovanja uteži. Gre za osnovno življenjsko veščino, ki bi morala biti obvezna učna snov že v osnovnih šolah, menijo dvigovalci uteži v olimpijski kategoriji. Tako bi znali pravilno dvigati fizična in zdržati psihična bremena, ki nam lahko močno načnejo zdravje. Anka Pirš se je med drugim pogovarjala s Petro Pavlič, prvo Slovenko, ki je dvignila 100 kilogramov nad glavo.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Komunikacijske spletične. Pametne ure ali prisluškovalne naprave? Princesa v viharju zarot. Bo Mura spet prehitela nasipe? Ko je življenje na nitki. 100 kilogramov nad glavo.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Komunikacijske spletične. Pametne ure ali prisluškovalne naprave? Princesa v viharju zarot. Bo Mura spet prehitela nasipe? Ko je življenje na nitki. 100 kilogramov nad glavo.
Ob številnih aferah v zdravstvu tudi mediji pogosto pozabljamo, da se na nekaterih oddelkih, kjer rešujejo življenja, delo nikoli ne ustavi. Naša ekipa je obiskala Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok v ljubljanskem Kliničnem centru. Kdo so ljudje, zaradi katerih se številne pretresljive zgodbe končajo srečno? In kaj jih žene, da več desetletij pomagajo najbolj zahtevnim bolnikom?
Ob številnih aferah v zdravstvu tudi mediji pogosto pozabljamo, da se na nekaterih oddelkih, kjer rešujejo življenja, delo nikoli ne ustavi. Naša ekipa je obiskala Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok v ljubljanskem Kliničnem centru. Kdo so ljudje, zaradi katerih se številne pretresljive zgodbe končajo srečno? In kaj jih žene, da več desetletij pomagajo najbolj zahtevnim bolnikom?
Tudi uničujoče, katastrofalne poplave očitno niso dovolj, da bi pospešile birokratsko kolesje. Ponekod v Pomurju že dve desetletji čakajo na varen protipoplavni nasip. Mura je lani ogrozila okoli 500 domačij. Toda temeljita obnova oziroma nadgradnja nasipov v skupni dolžini 40 kilometrov se ponekod še vedno ni začela. Župani opozarjajo, da še kar ne dobijo soglasij državnih ustanov. Nekaterim kmetom, ki jim je voda že večkrat uničila imetje, pa je prekipelo. Cirila Sever.
Tudi uničujoče, katastrofalne poplave očitno niso dovolj, da bi pospešile birokratsko kolesje. Ponekod v Pomurju že dve desetletji čakajo na varen protipoplavni nasip. Mura je lani ogrozila okoli 500 domačij. Toda temeljita obnova oziroma nadgradnja nasipov v skupni dolžini 40 kilometrov se ponekod še vedno ni začela. Župani opozarjajo, da še kar ne dobijo soglasij državnih ustanov. Nekaterim kmetom, ki jim je voda že večkrat uničila imetje, pa je prekipelo. Cirila Sever.
Valižanska princesa je v petek zvečer sporočila, da ima raka in da jo zdravijo s kemoterapijo. Po tednih govoric, špekulacij in bizarnih teorij zarote o njenem izginotju je novica v hipu streznila številne medije in celo spletne vplivneže in družbena omrežja. Anja Nab Huš se je še pred petkovim pretresom s sogovorniki pogovarjala o medijski aferi, ki se je stkala okoli Kate Middleton. Zdaj analizira tudi preobrat, ki ga niso pričakovali niti najbolj škodoželjni spletni uporabniki.
Valižanska princesa je v petek zvečer sporočila, da ima raka in da jo zdravijo s kemoterapijo. Po tednih govoric, špekulacij in bizarnih teorij zarote o njenem izginotju je novica v hipu streznila številne medije in celo spletne vplivneže in družbena omrežja. Anja Nab Huš se je še pred petkovim pretresom s sogovorniki pogovarjala o medijski aferi, ki se je stkala okoli Kate Middleton. Zdaj analizira tudi preobrat, ki ga niso pričakovali niti najbolj škodoželjni spletni uporabniki.
Ali ste vedeli, da številne pametne ure poleg spremljanja lokacije omogočajo tudi prisluškovanje? Prek njih lahko starši, pa tudi popolni neznanci, prisluškujejo otroku ali na primer spremljajo dogajanje v razredu. Nič čudnega torej, da so britanski novinarji lani eno od otroških ur poimenovali najbolj srhljiva elektronska naprava vseh časov. Nemčija je že leta 2017 nekatere take otroške ure označila kot prisluškovalne naprave in jih prepovedala. Novinarka Erika Pečnik Ladika.
Ali ste vedeli, da številne pametne ure poleg spremljanja lokacije omogočajo tudi prisluškovanje? Prek njih lahko starši, pa tudi popolni neznanci, prisluškujejo otroku ali na primer spremljajo dogajanje v razredu. Nič čudnega torej, da so britanski novinarji lani eno od otroških ur poimenovali najbolj srhljiva elektronska naprava vseh časov. Nemčija je že leta 2017 nekatere take otroške ure označila kot prisluškovalne naprave in jih prepovedala. Novinarka Erika Pečnik Ladika.
Ali lahko spletna vplivnica reši komunikacijski neuspeh neke vlade ali stranke? Ali lahko forma napolni prazne mape z vsebino? Družbena omrežja lahko iz politika naredijo zvezdo ali ga pokopljejo. Pred kratkim je premier Robert Golob zaradi novih instantnih komunikacijskih poskusov doživel hud plaz kritik. Ali naši politiki znajo učinkovito uporabljati moč družbenih omrežij? In kako je v tujini? Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Ali lahko spletna vplivnica reši komunikacijski neuspeh neke vlade ali stranke? Ali lahko forma napolni prazne mape z vsebino? Družbena omrežja lahko iz politika naredijo zvezdo ali ga pokopljejo. Pred kratkim je premier Robert Golob zaradi novih instantnih komunikacijskih poskusov doživel hud plaz kritik. Ali naši politiki znajo učinkovito uporabljati moč družbenih omrežij? In kako je v tujini? Novinarka Jasna Krljić Vreg.
V 76. letu starosti se je poslovil Otmar Pečko, dolgoletni urednik Tednika, Dnevnika, avtor neštetih televizijskih oddaj in prispevkov. Televiziji je posvetil več kot štiri desetletja svojega življenja. Za vedno je pustil svoj pečat ne samo v oddajah Televizije Slovenija, ampak pri vseh, ki smo z njim delili del naše življenjske poti.
V 76. letu starosti se je poslovil Otmar Pečko, dolgoletni urednik Tednika, Dnevnika, avtor neštetih televizijskih oddaj in prispevkov. Televiziji je posvetil več kot štiri desetletja svojega življenja. Za vedno je pustil svoj pečat ne samo v oddajah Televizije Slovenija, ampak pri vseh, ki smo z njim delili del naše življenjske poti.
Pred nami je petdnevni planiški praznik, na katerem bomo letos še posebej stiskali pesti najprej za Niko Prevc in potem še zadnjič za Petra Prevca. Poleti na planiški velikanki so rezervirani le za najboljše smučarske skakalce. Tokrat pa se bo na preizkusu letalnice, če bo šlo vse po sreči, po zaletišču spustil tudi rekreativec, 42-letni Ljubljančan Aleš Prestor. Da bi se mu uresničile največje sanje, zagnano trenira zadnji dve leti. Novinarka Alenka Frantar.
Pred nami je petdnevni planiški praznik, na katerem bomo letos še posebej stiskali pesti najprej za Niko Prevc in potem še zadnjič za Petra Prevca. Poleti na planiški velikanki so rezervirani le za najboljše smučarske skakalce. Tokrat pa se bo na preizkusu letalnice, če bo šlo vse po sreči, po zaletišču spustil tudi rekreativec, 42-letni Ljubljančan Aleš Prestor. Da bi se mu uresničile največje sanje, zagnano trenira zadnji dve leti. Novinarka Alenka Frantar.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Goran Dragić. Kmečki upori. Pekel za otroke. Konec igranja in pisanja domačih nalog? Skok na velikanki.
V Tedniku zaradi odsotnosti Jelene Aščić z vami Aleksandra Dežman: Goran Dragić. Kmečki upori. Pekel za otroke. Konec igranja in pisanja domačih nalog? Skok na velikanki.
Pred kratkim je med starši šoloobveznih otrok zakrožila novica, da so iz zakona o osnovni šoli črtali člene o dopolnilnem in dodatnem pouku, interesnih dejavnostih, jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. Ministrstvo za šolstvo je mirilo razburjenje: otroci bodo še naprej lahko prišli v šolo zgodaj zjutraj in ostali po koncu pouka. Po novem bodo imeli še več skrbno načrtovanih in - kot obljubljajo - kakovostnih vsebin. Je torej vsakršnemu brezdelju in počitku v šolah odklenkalo? In ali bodo šole - ob pomanjkanju učiteljev - to zmogle? Tadeja Anžlovar.
Pred kratkim je med starši šoloobveznih otrok zakrožila novica, da so iz zakona o osnovni šoli črtali člene o dopolnilnem in dodatnem pouku, interesnih dejavnostih, jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. Ministrstvo za šolstvo je mirilo razburjenje: otroci bodo še naprej lahko prišli v šolo zgodaj zjutraj in ostali po koncu pouka. Po novem bodo imeli še več skrbno načrtovanih in - kot obljubljajo - kakovostnih vsebin. Je torej vsakršnemu brezdelju in počitku v šolah odklenkalo? In ali bodo šole - ob pomanjkanju učiteljev - to zmogle? Tadeja Anžlovar.
Gaza, palestinska enklava ob Sredozemskem morju, se je spremenila v pekel za otroke. Združeni narodi ne izbirajo več besed za nepredstavljivo trpljenje tamkajšnjih otrok. Od začetka vojne je po palestinskih virih umrlo več kot 12.300 otrok ali že skoraj 500 razredov. Zelo hude pa bodo posledice tudi za tiste, ki bodo to zadnjo vojno preživeli. Z glavnim tiskovnim predstavnikom Unicefa za Gazo Jamesom Elderjem se je posebej za Tednik pogovarjal kolega Dejan Ladika. Če želite v sodelovanju z Unicefom pomagati trpečim otrokom, pošljite SMS OTROCI10 na številko 1919 in darujte 10 € za otroke v vojni.
Gaza, palestinska enklava ob Sredozemskem morju, se je spremenila v pekel za otroke. Združeni narodi ne izbirajo več besed za nepredstavljivo trpljenje tamkajšnjih otrok. Od začetka vojne je po palestinskih virih umrlo več kot 12.300 otrok ali že skoraj 500 razredov. Zelo hude pa bodo posledice tudi za tiste, ki bodo to zadnjo vojno preživeli. Z glavnim tiskovnim predstavnikom Unicefa za Gazo Jamesom Elderjem se je posebej za Tednik pogovarjal kolega Dejan Ladika. Če želite v sodelovanju z Unicefom pomagati trpečim otrokom, pošljite SMS OTROCI10 na številko 1919 in darujte 10 € za otroke v vojni.
Kdo bo prideloval hrano, če bodo kmetje stisnjeni v kot in bodo začeli opuščati kmetovanje? Ali slovenska politika le brezglavo sprejema navodila iz Bruslja, ki v imenu varovanja okolja omejuje delovanje evropskih kmetov? Ali Evropska unija odpira vrata hrani iz drugih celin, kjer ni takšnih varovalk pri pridelavi hrani kot pri nas? Tudi naši kmetje so se pridružili vseevropskemih kmečkim protestom. Za jutri napovedanega velika protesta sicer ne bo. O zahtevah kmetov pa podrobno v prispevku Anke Pirš.
Kdo bo prideloval hrano, če bodo kmetje stisnjeni v kot in bodo začeli opuščati kmetovanje? Ali slovenska politika le brezglavo sprejema navodila iz Bruslja, ki v imenu varovanja okolja omejuje delovanje evropskih kmetov? Ali Evropska unija odpira vrata hrani iz drugih celin, kjer ni takšnih varovalk pri pridelavi hrani kot pri nas? Tudi naši kmetje so se pridružili vseevropskemih kmečkim protestom. Za jutri napovedanega velika protesta sicer ne bo. O zahtevah kmetov pa podrobno v prispevku Anke Pirš.
Danes v Tedniku gostimo človeka, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa, Gorana Dragića. Kapetan evropskih prvakov 2017 ni blestel samo s športnimi uspehi, ampak tudi zunaj igrišča - kot iskren, skromen, čustven sogovornik, vedno pripravljen pomagati. Tudi njegov poslovilni spektakel, ki bo 24. avgusta v Stožicah in ga bo prenašala naša televizija, bo dobrodelen. Dragićeve humanitarne projekte lahko podprete z SMS-om GOGI5 ali GOGI10 na številko 1919. Za Tednik se je z Goranom Dragićem pogovarjal Igor Bergant.
Danes v Tedniku gostimo človeka, ki se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa, Gorana Dragića. Kapetan evropskih prvakov 2017 ni blestel samo s športnimi uspehi, ampak tudi zunaj igrišča - kot iskren, skromen, čustven sogovornik, vedno pripravljen pomagati. Tudi njegov poslovilni spektakel, ki bo 24. avgusta v Stožicah in ga bo prenašala naša televizija, bo dobrodelen. Dragićeve humanitarne projekte lahko podprete z SMS-om GOGI5 ali GOGI10 na številko 1919. Za Tednik se je z Goranom Dragićem pogovarjal Igor Bergant.