Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.
Dan je ravno pravšnji za tekaški trening - sploh za tiste, ki se morda pripravljate na Blitz Bovec maraton 21. septembra. To bo že 8. maraton po vrsti, odkar so ga leta 2016 obudili po več kot treh desetletjih. Bovški maraton je najstarejši v Sloveniji - prvič so ga organizirali že novembra leta 1980, a je bila tekma neregularna, saj je zatajila redarska služba. Leto kasneje so se povezali z Radenci in Kranjem ter skupaj pet let organizirali maraton treh src. Gonila sila takratnih tekaških prireditev na Bovškem je bil takratni predsednik Športnega društva Čezsoča Anton Komac. Obiskala ga je Mariša Bizjak.
Ob praznovanja goda Svetega Urbana, 25.maja, ki velja tudi za zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, so se na Gradu Socerb zbrali člani Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož. Gre za posebno druženje in združenje, ki neguje kulturo uživanja vina, je Tjaši Škamperle povedal član oziroma konventual Vojko Čok.
Ob praznovanja goda Svetega Urbana, 25.maja, ki velja tudi za zaščitnika vinogradnikov in vinarjev, so se na Gradu Socerb zbrali člani Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož. Gre za posebno druženje in združenje, ki neguje kulturo uživanja vina, je Tjaši Škamperle povedal član oziroma konventual Vojko Čok.
Srednješolska scena, prve simpatije in mladostniška razigranost so glavni motivi nove skladbe skupine Plateau. Aktualna pesem z naslovom Mali Princ je uglasbitev adrenalina in hrepenenja, ki ga nosi najstniška simpatija. Pesem in spot nam je v Dopoldnevu in pol predstavil Andrej Keferle.
Srednješolska scena, prve simpatije in mladostniška razigranost so glavni motivi nove skladbe skupine Plateau. Aktualna pesem z naslovom Mali Princ je uglasbitev adrenalina in hrepenenja, ki ga nosi najstniška simpatija. Pesem in spot nam je v Dopoldnevu in pol predstavil Andrej Keferle.
Mineva 50 let od ustanovitve legendarne primorske skupine Prizma. V soboto smo na Radiu Koper prenašali veliki koncert iz Divače, kjer se natanko pred pol stoletja zgodil tudi prvi nastop. Obletnico skupine smo združili s praznovanjem našega radia, ki je šrav tako v soboto obeležil 75 let od začetka predvajanja. Izsek koncerta ponuja največje uspešnice skupine, ki je pomembno zaznamovala primorski in slovenski glasbeni protor. Dvakrat so zmagali na Melodijah morja in sonca in tja se spet vračajo tudi letos. Uživajte v pesmih Pogum, Senca, Od enih do treh, Dobrodošli in mnogih drugih.
Mineva 50 let od ustanovitve legendarne primorske skupine Prizma. V soboto smo na Radiu Koper prenašali veliki koncert iz Divače, kjer se natanko pred pol stoletja zgodil tudi prvi nastop. Obletnico skupine smo združili s praznovanjem našega radia, ki je šrav tako v soboto obeležil 75 let od začetka predvajanja. Izsek koncerta ponuja največje uspešnice skupine, ki je pomembno zaznamovala primorski in slovenski glasbeni protor. Dvakrat so zmagali na Melodijah morja in sonca in tja se spet vračajo tudi letos. Uživajte v pesmih Pogum, Senca, Od enih do treh, Dobrodošli in mnogih drugih.
Zdaj se selimo na lepo teraso kavarne Loggia na Titovem trgu v Kopru kjer bo v naslednji poldrugi uri Nataša Benčič v en klepet povezala 7 dvojic, ki so bile od lanskega oktobra do letošnjega aprila gosti in gostje večerne oddaje Midva. Različne dvojine tkemo v življenju - zasebno, službeno, družbeno. Vsak odnos se začne med ti in jaz - tokrat pa bodo umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, pisatelj Gogo Vukšič in raper Drill, predsednica države Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, župnik Zorko Bajc in fotograf Ubald Trnkoczy ter filmar Duško Milavec in glasbenik Drago Mislej Mef pred mikrofonom vsi skupaj.
Zdaj se selimo na lepo teraso kavarne Loggia na Titovem trgu v Kopru kjer bo v naslednji poldrugi uri Nataša Benčič v en klepet povezala 7 dvojic, ki so bile od lanskega oktobra do letošnjega aprila gosti in gostje večerne oddaje Midva. Različne dvojine tkemo v življenju - zasebno, službeno, družbeno. Vsak odnos se začne med ti in jaz - tokrat pa bodo umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, pisatelj Gogo Vukšič in raper Drill, predsednica države Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, župnik Zorko Bajc in fotograf Ubald Trnkoczy ter filmar Duško Milavec in glasbenik Drago Mislej Mef pred mikrofonom vsi skupaj.
Boštjan Simčič se je zametkov novogoriškega studia spominjal z Brankom Dolencem.
Boštjan Simčič se je zametkov novogoriškega studia spominjal z Brankom Dolencem.
Pred 75 leti je začel oddajati Radio Koper, takrat kot uradni radio jugoslovanske cone Trsta. Ustanovila ga je vojaška uprava cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Radio Koper je od svojih začetkov do danes prehodil dolgo pot. Odgovorni urednik Andrej Šavko se je z Anito Urbančič spomnil zanimivih dogodkov iz preteklosti, spregovorila pa sta tudi o pomenu radia danes in o prihodnosti Radia Koper. Spored, sobota 25.5.: Dopoldne oglašanja iz različnih primorskih krajev. Program povezuje Vesna Potočar Godnič. 10.35 Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem. Z njim se bosta pogovarjala Stefano Lusa (Radio Capodistria) in Barbara Kampos De Stefani (Radio Koper). 11.00 Oddaja Midva; srečanje srčnih osebnosti, vodi Nataša Benčič. Popoldne bo program potekal v Divači, naši gostje bodo županja Alenka Štrucl Dovgan, društvo Sopotniki, Aktiva kmečkih žena iz Senožeč, Pihalni orkester Divača, upokojeni železničar Josip Orbanič, in drugi. POvezujeta Mateja Grebenjak in Blaž Maljevac. 20.30 Koncert skupine Prizma, napovedovalka Anita Urbančič.
Pred 75 leti je začel oddajati Radio Koper, takrat kot uradni radio jugoslovanske cone Trsta. Ustanovila ga je vojaška uprava cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Radio Koper je od svojih začetkov do danes prehodil dolgo pot. Odgovorni urednik Andrej Šavko se je z Anito Urbančič spomnil zanimivih dogodkov iz preteklosti, spregovorila pa sta tudi o pomenu radia danes in o prihodnosti Radia Koper. Spored, sobota 25.5.: Dopoldne oglašanja iz različnih primorskih krajev. Program povezuje Vesna Potočar Godnič. 10.35 Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem. Z njim se bosta pogovarjala Stefano Lusa (Radio Capodistria) in Barbara Kampos De Stefani (Radio Koper). 11.00 Oddaja Midva; srečanje srčnih osebnosti, vodi Nataša Benčič. Popoldne bo program potekal v Divači, naši gostje bodo županja Alenka Štrucl Dovgan, društvo Sopotniki, Aktiva kmečkih žena iz Senožeč, Pihalni orkester Divača, upokojeni železničar Josip Orbanič, in drugi. POvezujeta Mateja Grebenjak in Blaž Maljevac. 20.30 Koncert skupine Prizma, napovedovalka Anita Urbančič.
Tudi z Radia Koper ob dolgih zastojih na državnih cestah pokličemo v klicni center Prometno informacijskega centra. Tam imajo vpogled v razvejano mrežo cest, tako regionalnih, državnih kot avtocest. Dosegljivi so tudi preko aplikacije promet plus in spletne strani promet.si. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Barbaro Janežič, ki ste jo že slišali ali videli v oglašanjih iz prometnega centra.
Tudi z Radia Koper ob dolgih zastojih na državnih cestah pokličemo v klicni center Prometno informacijskega centra. Tam imajo vpogled v razvejano mrežo cest, tako regionalnih, državnih kot avtocest. Dosegljivi so tudi preko aplikacije promet plus in spletne strani promet.si. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Barbaro Janežič, ki ste jo že slišali ali videli v oglašanjih iz prometnega centra.
Skupina Društvo mrtvih pesnikov na vrhuncu letošnje pomladi v svet pošilja svežo dozo optimizma in sporoča slovenski publiki, da ji goriva in navdiha še ni zmanjkalo. Nova skladba je vzklik neke generacije, ki se vse bolj zaveda svoje ujetosti in usodnosti trenutka, ki ga živi, ter se sprašuje: »Koliko sonca je tu za nas? Koliko pesmi za moj glas? Koliko solz prenese čas?« Vprašalnica koliko torej pojasnjuje neznanko X v naslovu, pa vendar »dmpjevci« svoje prevpraševanje zapredejo v nalezljivo privzdigujočo ritmiko in melodiko, ki skladbi podeljuje svetlejši značaj. Aktualno Pesem in pol je predstavil frontman in kitarist Alan Vitezič.
Skupina Društvo mrtvih pesnikov na vrhuncu letošnje pomladi v svet pošilja svežo dozo optimizma in sporoča slovenski publiki, da ji goriva in navdiha še ni zmanjkalo. Nova skladba je vzklik neke generacije, ki se vse bolj zaveda svoje ujetosti in usodnosti trenutka, ki ga živi, ter se sprašuje: »Koliko sonca je tu za nas? Koliko pesmi za moj glas? Koliko solz prenese čas?« Vprašalnica koliko torej pojasnjuje neznanko X v naslovu, pa vendar »dmpjevci« svoje prevpraševanje zapredejo v nalezljivo privzdigujočo ritmiko in melodiko, ki skladbi podeljuje svetlejši značaj. Aktualno Pesem in pol je predstavil frontman in kitarist Alan Vitezič.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
V okviru novogoriškega Festivala vrtnic je na samostanskem vrtu na Kostanjevici med burbonkami potekal koncert dveh harf. Evelin in Valerij Greblo, ki prihajata iz Mengša, stare starše pa imata tudi v Brdih, sta tisti večer zbrane navdušila še bolj kot vonj vrtnic.
V okviru novogoriškega Festivala vrtnic je na samostanskem vrtu na Kostanjevici med burbonkami potekal koncert dveh harf. Evelin in Valerij Greblo, ki prihajata iz Mengša, stare starše pa imata tudi v Brdih, sta tisti večer zbrane navdušila še bolj kot vonj vrtnic.
Dokumentarni film "Zadružni dom" podpisuje scenarist in režiser Amir Muratović. Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, povezovanju, skozi desetletja so marsikje spremenili svojo namembnost, a so še vedno prostori srečevanj za kulturne in športne dogodke. V njih so ponekod knjižnice, celo stanovanja. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948. Film potuje po slovenskih pokrajinah, predstavlja ljudi in dejavnosti v njih, predstavlja spomine na prostore, ki so še danes dnevna soba skupnosti kraja. Med temi domovi je tudi veliko primorskih . Film nam je tik pred televizijsko premiero ( 16.5 ob 21.10 na TV SLO1) predstavil režiser Amir Muratović. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Dokumentarni film "Zadružni dom" podpisuje scenarist in režiser Amir Muratović. Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, povezovanju, skozi desetletja so marsikje spremenili svojo namembnost, a so še vedno prostori srečevanj za kulturne in športne dogodke. V njih so ponekod knjižnice, celo stanovanja. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948. Film potuje po slovenskih pokrajinah, predstavlja ljudi in dejavnosti v njih, predstavlja spomine na prostore, ki so še danes dnevna soba skupnosti kraja. Med temi domovi je tudi veliko primorskih . Film nam je tik pred televizijsko premiero ( 16.5 ob 21.10 na TV SLO1) predstavil režiser Amir Muratović. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Primorski glasbenik Aleksander Novak je svojo najnovejšo skladbo 'Najdi svojo Ameriko' posvetil hčerki Ilarii, kot simbol opore in vodnika pri iskanju njene življenjske poti. Skladba, ki je osebno-izpovedne narave, je nastala iz globokih čustvenih trenutkov in želje po prenašanju modrosti na naslednjo generacijo. Inspiracijo za pesem je Aleksander našel med sprehodom z otrokom po Ljubljani.
Primorski glasbenik Aleksander Novak je svojo najnovejšo skladbo 'Najdi svojo Ameriko' posvetil hčerki Ilarii, kot simbol opore in vodnika pri iskanju njene življenjske poti. Skladba, ki je osebno-izpovedne narave, je nastala iz globokih čustvenih trenutkov in želje po prenašanju modrosti na naslednjo generacijo. Inspiracijo za pesem je Aleksander našel med sprehodom z otrokom po Ljubljani.
Helena Brec Loredan je nova direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper. Njen prvi delovni dan v novi službi je bil 24. aprila 2024 , res je na začetku nove delovne zgodbe. A pot do sem je tlakovala na področju gospodarstva in kulture, ki ji je bila vedno pri srcu. Od leta 2020 prostovoljno opravlja delo predsednice Zveze kulturnih organizacij Mestne občine Koper, kamor jo je pripeljala ljubezen do kulture, posebej zborovskega petja. Celo na Dunaju, kjer je nekaj let živela, je bila med ustanovitelji pevskega zbora. V pogovoru z Natašo Benčič je predstavila zavod, ki ga vodi, svoje želje in cilje.
Helena Brec Loredan je nova direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper. Njen prvi delovni dan v novi službi je bil 24. aprila 2024 , res je na začetku nove delovne zgodbe. A pot do sem je tlakovala na področju gospodarstva in kulture, ki ji je bila vedno pri srcu. Od leta 2020 prostovoljno opravlja delo predsednice Zveze kulturnih organizacij Mestne občine Koper, kamor jo je pripeljala ljubezen do kulture, posebej zborovskega petja. Celo na Dunaju, kjer je nekaj let živela, je bila med ustanovitelji pevskega zbora. V pogovoru z Natašo Benčič je predstavila zavod, ki ga vodi, svoje želje in cilje.
Tekmovanja Spartan veljajo za najslavnejšo serijo tekov z ovirami, kjer je na preizkušnji tekmovalčeva moč in vzdržljivost, pa tudi sposobnost premagovanja zahtevnih ovir med hudimi napori. »Špartanci« iz različnih držav gostujejo na izbranih lokacijah po vsem svetu. Aljaž Maffi iz Gorenjega Polja v občini Kanal ob Soči je ambasador tekmovanja Spartan in se vedno zavzema za promocijo tega športa. Premagovanje ovir in terena ustvarjata to izjemno zahtevno tekaško vzdušje, pravi Aljaž. Tekmovanje, ki preizkuša fizične in psihične meje vsakega udeleženca, ne mine brez krize, ki jo je treba premagati. Kot z nasmehom doda Aljaž: »Takrat se malo pogovori sam s seboj«. Aljaž je od vedno zapisan športu. Ampak z leti je ugotovil, da je ravno Spartan pravi zanj. Ima vse, kar mu ustreza: fizični in mentalni preizkus, idealen je za tekače, dvigovalce uteži in ljubitelje fitnesa. Skupaj z Andrejem Gerbcem sta ustanovila Športno društvo Dekatlon, z namenom, da bi tudi ostale prebivalce in ljubitelje športa v občini Kanal ob Soči spodbudila k rekreaciji. Svojo špartansko pot je šele dobro začel. V športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov in vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš tudi uživati, pove »špartanec« Aljaž Maffi.
Tekmovanja Spartan veljajo za najslavnejšo serijo tekov z ovirami, kjer je na preizkušnji tekmovalčeva moč in vzdržljivost, pa tudi sposobnost premagovanja zahtevnih ovir med hudimi napori. »Špartanci« iz različnih držav gostujejo na izbranih lokacijah po vsem svetu. Aljaž Maffi iz Gorenjega Polja v občini Kanal ob Soči je ambasador tekmovanja Spartan in se vedno zavzema za promocijo tega športa. Premagovanje ovir in terena ustvarjata to izjemno zahtevno tekaško vzdušje, pravi Aljaž. Tekmovanje, ki preizkuša fizične in psihične meje vsakega udeleženca, ne mine brez krize, ki jo je treba premagati. Kot z nasmehom doda Aljaž: »Takrat se malo pogovori sam s seboj«. Aljaž je od vedno zapisan športu. Ampak z leti je ugotovil, da je ravno Spartan pravi zanj. Ima vse, kar mu ustreza: fizični in mentalni preizkus, idealen je za tekače, dvigovalce uteži in ljubitelje fitnesa. Skupaj z Andrejem Gerbcem sta ustanovila Športno društvo Dekatlon, z namenom, da bi tudi ostale prebivalce in ljubitelje športa v občini Kanal ob Soči spodbudila k rekreaciji. Svojo špartansko pot je šele dobro začel. V športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov in vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš tudi uživati, pove »špartanec« Aljaž Maffi.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
Manca Izmajlova je pevka, ki je nastopala na že vseh slovenskih odrih in številnih tujih. Študirala je v Londonu in Moskvi, kjer je spoznala svojega moža, prav tako glasbenika Benjamina Izmajlova in skupaj ustvarjata številne glasbene zgodbe. Že štiri leta z družino - dvema najstniškima hčerkama se je pred manj kot letom dni pridružila dojenčica - živijo v Celovcu v Avstriji. Dovolj blizu Slovenije in dovolj daleč za nove priložnosti. Konec lanskega leta je luč sveta zagledala njuna glasbena knjiga za otroke " Najlepše pesmice za vse čase", v kateri Manca v novih glasbenih priredbah zapoje 25 znanih melodij, knjiga pa ima bogate ilustracije, notne zapise in zgodbe o glasbi - vsako pesem tako otrok prebere in sliši. O glasbeni knjigi, življenju v tujini, poznem novem materinstvu... se pogovarjata z Natašo Benčič.
Manca Izmajlova je pevka, ki je nastopala na že vseh slovenskih odrih in številnih tujih. Študirala je v Londonu in Moskvi, kjer je spoznala svojega moža, prav tako glasbenika Benjamina Izmajlova in skupaj ustvarjata številne glasbene zgodbe. Že štiri leta z družino - dvema najstniškima hčerkama se je pred manj kot letom dni pridružila dojenčica - živijo v Celovcu v Avstriji. Dovolj blizu Slovenije in dovolj daleč za nove priložnosti. Konec lanskega leta je luč sveta zagledala njuna glasbena knjiga za otroke " Najlepše pesmice za vse čase", v kateri Manca v novih glasbenih priredbah zapoje 25 znanih melodij, knjiga pa ima bogate ilustracije, notne zapise in zgodbe o glasbi - vsako pesem tako otrok prebere in sliši. O glasbeni knjigi, življenju v tujini, poznem novem materinstvu... se pogovarjata z Natašo Benčič.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Na 42. tekmovanju Zveze slovenskih godb, ki je potekalo v soboto, 20. aprila, v Velenju, je Pihalni orkester Vrhpolje postal absolutni zmagovalec tekmovanja v 1. težavnostni stopnji. 70-članski sestav je navdušil mednarodno tekmovalno žirijo v sestavi Mitja Dragolič, Tomaž Habe, Gašper Salobir, David Rivas Dominguez in Taurisano Cosimo. Vrhopoljskim orkestrašem je dodelila kar 99,58 % vseh možnih točk.
Na 42. tekmovanju Zveze slovenskih godb, ki je potekalo v soboto, 20. aprila, v Velenju, je Pihalni orkester Vrhpolje postal absolutni zmagovalec tekmovanja v 1. težavnostni stopnji. 70-članski sestav je navdušil mednarodno tekmovalno žirijo v sestavi Mitja Dragolič, Tomaž Habe, Gašper Salobir, David Rivas Dominguez in Taurisano Cosimo. Vrhopoljskim orkestrašem je dodelila kar 99,58 % vseh možnih točk.
Mlajše generacije se že dolgo spopadajo s prekarizacijo dela in fleksibilnostjo trga dela, ki prinašata negotovost, strah glede možnosti za preživljanje, nenazadnje za samostojno življenje. Novim razmeram so se mladi prilagoditi, tako da so prevrednotili uveljavljen odnos do dela. To zanje zdaj ni več absolutna vrednota, bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Delodajalci pa se na nove zahteve večinoma odzivajo prepočasi. Ponekod, denimo v zdravstvu, gostinstvu tudi zato vse težje zapolnijo delovna mesta.
Mlajše generacije se že dolgo spopadajo s prekarizacijo dela in fleksibilnostjo trga dela, ki prinašata negotovost, strah glede možnosti za preživljanje, nenazadnje za samostojno življenje. Novim razmeram so se mladi prilagoditi, tako da so prevrednotili uveljavljen odnos do dela. To zanje zdaj ni več absolutna vrednota, bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Delodajalci pa se na nove zahteve večinoma odzivajo prepočasi. Ponekod, denimo v zdravstvu, gostinstvu tudi zato vse težje zapolnijo delovna mesta.
Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov
Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov
Trend kopanja v mrzli vodi je že več let prisoten tudi v Sloveniji. Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke, pa tudi morja, številne pozitivne učinke na organizem. Skupina z Goriškega se redno dobiva na Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila. 25. aprila so zaključili zimsko kopalno sezono na reki Soči. Ob zadnjem skoku v Sočo v sezoni 2023/24 jih je obiskala Mateja Grebenjak.
Trend kopanja v mrzli vodi je že več let prisoten tudi v Sloveniji. Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke, pa tudi morja, številne pozitivne učinke na organizem. Skupina z Goriškega se redno dobiva na Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila. 25. aprila so zaključili zimsko kopalno sezono na reki Soči. Ob zadnjem skoku v Sočo v sezoni 2023/24 jih je obiskala Mateja Grebenjak.
"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.
"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
Ta petek je res evropsko obarvan. Že zjutraj smo vas spraševal, če je dobro, da je Slovenija del evropske družine, ob 10ih smo spustili v eter rubriko Evropa osebno, v kateri spoznavamo različne sogovornike z zanimivimi zgodbami, zdaj pa bo naša gostja dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pogovori o Evropi je naslov te rubrike, ki nastaja v sodelovanju s točko Eu direct v Kopru. 1. maja bomo praznovali 20 let, odkar je tudi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Zato je zagotovo pravi čas za pogovor ob obletnici.
Ta petek je res evropsko obarvan. Že zjutraj smo vas spraševal, če je dobro, da je Slovenija del evropske družine, ob 10ih smo spustili v eter rubriko Evropa osebno, v kateri spoznavamo različne sogovornike z zanimivimi zgodbami, zdaj pa bo naša gostja dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pogovori o Evropi je naslov te rubrike, ki nastaja v sodelovanju s točko Eu direct v Kopru. 1. maja bomo praznovali 20 let, odkar je tudi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Zato je zagotovo pravi čas za pogovor ob obletnici.
Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.
Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.
Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.
Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.
Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.
Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.
Lani je glasbenica Kataya z nastopom na Slovenski popevki naznanila vrnitev na glasbeno sceno, sedaj pa predstavlja novo pesem 'Vse, kar si zaželiš', ki je postala Pesem in pol. S skladbo, za katero pravi, da je življenjska himna, želi prenesti sporočilo, da moramo na svoji poti slediti šumu srca.
Lani je glasbenica Kataya z nastopom na Slovenski popevki naznanila vrnitev na glasbeno sceno, sedaj pa predstavlja novo pesem 'Vse, kar si zaželiš', ki je postala Pesem in pol. S skladbo, za katero pravi, da je življenjska himna, želi prenesti sporočilo, da moramo na svoji poti slediti šumu srca.
Na pomladni dan smo na Radiu Koper govorili o »Pomladi na opernem odru«. Tak je naslov potujoče razstave, ki se je iz Kopra preselila v Trst, v Slovenskem stalnem gledališču bo na ogled do 28. junija 2024. Življenje izjemne primorske operne pevke in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali sta raziskovali naši sogovornici, Tina Novak Pucer, muzejska svetnica in etnologinja, ter Tanja Jakomin Kocjančič, samostojna raziskovalka s področja zgodovinopisja in kulturologije. Trst in Ljubljana, kamor se razstava seli septembra, sta mesti, ki sta Ksenijo Vidali na življenjski poti močno zaznamovali. Vidalijeva je v intervjujih večkrat povedala, da se je rodila dvakrat, kot človek v Škednju in kot umetnica v Ljubljani.
Na pomladni dan smo na Radiu Koper govorili o »Pomladi na opernem odru«. Tak je naslov potujoče razstave, ki se je iz Kopra preselila v Trst, v Slovenskem stalnem gledališču bo na ogled do 28. junija 2024. Življenje izjemne primorske operne pevke in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali sta raziskovali naši sogovornici, Tina Novak Pucer, muzejska svetnica in etnologinja, ter Tanja Jakomin Kocjančič, samostojna raziskovalka s področja zgodovinopisja in kulturologije. Trst in Ljubljana, kamor se razstava seli septembra, sta mesti, ki sta Ksenijo Vidali na življenjski poti močno zaznamovali. Vidalijeva je v intervjujih večkrat povedala, da se je rodila dvakrat, kot človek v Škednju in kot umetnica v Ljubljani.
Daniel Rojšek si za varovanje narave prizadeva že vrsto let. Naš gost je tudi geograf, jamar in strokovnjak za Sočo. Lani je sklenil svojo poklicno pot na Zavodu RS za varstvo narave v Novi Gorici, njegova povezanost z naravo pa ostaja.
Daniel Rojšek si za varovanje narave prizadeva že vrsto let. Naš gost je tudi geograf, jamar in strokovnjak za Sočo. Lani je sklenil svojo poklicno pot na Zavodu RS za varstvo narave v Novi Gorici, njegova povezanost z naravo pa ostaja.
Bi danes ponovno opravili vozniški izpit, če bi ga moralii? Koliko znanja nam ostane kljub dolgoletni vozniški praksi, kaj se je v minulih letih na področju prometa najbolj spremenilo? Seveda nam je sogovornik povedal marsikaj zanimivega - tudi o tem, da so današnje mlade generacije manj motorično spretne, da so, kot pravi, " tablično-mobitelne" in morda manj željne izpita, ki pomeni neodvisnost, kot generacije pred leti. Seveda pa tudi o tem, da je dobro narediti kakšno osvežitveno uro vožnje in tudi delavnico prometnih predpisov, kar pri nas ni obvezno in je prepuščeno le želji in modrosti posameznika. Edvard Dečman prav te dni obeležuje 50 let, odkar je naredil vozniški izpit, in 45 let, odkar je učitelj vožnje. Kljub temu, da se je uradno že upokojil, se je delovno ponovno aktiviral in vožnjo uči v avtošoli Zulič v Kopru. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Bi danes ponovno opravili vozniški izpit, če bi ga moralii? Koliko znanja nam ostane kljub dolgoletni vozniški praksi, kaj se je v minulih letih na področju prometa najbolj spremenilo? Seveda nam je sogovornik povedal marsikaj zanimivega - tudi o tem, da so današnje mlade generacije manj motorično spretne, da so, kot pravi, " tablično-mobitelne" in morda manj željne izpita, ki pomeni neodvisnost, kot generacije pred leti. Seveda pa tudi o tem, da je dobro narediti kakšno osvežitveno uro vožnje in tudi delavnico prometnih predpisov, kar pri nas ni obvezno in je prepuščeno le želji in modrosti posameznika. Edvard Dečman prav te dni obeležuje 50 let, odkar je naredil vozniški izpit, in 45 let, odkar je učitelj vožnje. Kljub temu, da se je uradno že upokojil, se je delovno ponovno aktiviral in vožnjo uči v avtošoli Zulič v Kopru. Na klepet ga je povabila Nataša Benčič.
Docent dr. Danilo Bevk je biolog, čebelar in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel, vse več pozornosti pa namenja tudi divjim opraševalcem, zlasti čmrljem. Ti so včasih brenčali in se debelili na mnogih spomladanskih cvetovih, a jih opažamo vse manj. Loredano Vergan je zanimalo, kaj lahko ljudje naredimo, da bi tega divjega opraševalca ponovno zvabili na naše vrtove in njive.
Docent dr. Danilo Bevk je biolog, čebelar in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel, vse več pozornosti pa namenja tudi divjim opraševalcem, zlasti čmrljem. Ti so včasih brenčali in se debelili na mnogih spomladanskih cvetovih, a jih opažamo vse manj. Loredano Vergan je zanimalo, kaj lahko ljudje naredimo, da bi tega divjega opraševalca ponovno zvabili na naše vrtove in njive.
Na mednarodni razstavi umetnosti - beneškem Bienalu - se Slovenija letos predstavlja s projektom konceptualne umetnice Nike Špan. Slovenski paviljon, ki v resnici ni paviljon, je v obliki nenavadnega objekta sredi vrta v javnem prostoru. Kurator je Vladimir Vidmar. Postavitev opozarja tudi na pomanjkanje stalnega nacionalnega paviljona. Z Niko Špan se je sredi beneškega javnega vrta pogovarjala Neva Zajc.
Na mednarodni razstavi umetnosti - beneškem Bienalu - se Slovenija letos predstavlja s projektom konceptualne umetnice Nike Špan. Slovenski paviljon, ki v resnici ni paviljon, je v obliki nenavadnega objekta sredi vrta v javnem prostoru. Kurator je Vladimir Vidmar. Postavitev opozarja tudi na pomanjkanje stalnega nacionalnega paviljona. Z Niko Špan se je sredi beneškega javnega vrta pogovarjala Neva Zajc.
Vas Popetre leži na slemenu Pičence, pod katero je na vzhodu dolina Dragonje. Najbližja kraja sta Beli kamen, kjer je nekoč stal velik bel kamen iz prvega stoletja našega štetja, hranijo ga v koprskem muzeju, in Poletiči, gručast zaselek nad povirjem Dragonje. Mlajši Popetrci, ki skrbijo za ohranjanje tradicije v vaški skupnosti, so polni novih idej, v katerih se trudijo združiti preteklost s sedanjostjo. Kar nekaj so jih že realizirali. Zadnja je tematska pohodna pot, ki jo označujejo umetniške skulpture. Po njej se je z Nado in Ivanko sprehodila Loredana Vergan.
Vas Popetre leži na slemenu Pičence, pod katero je na vzhodu dolina Dragonje. Najbližja kraja sta Beli kamen, kjer je nekoč stal velik bel kamen iz prvega stoletja našega štetja, hranijo ga v koprskem muzeju, in Poletiči, gručast zaselek nad povirjem Dragonje. Mlajši Popetrci, ki skrbijo za ohranjanje tradicije v vaški skupnosti, so polni novih idej, v katerih se trudijo združiti preteklost s sedanjostjo. Kar nekaj so jih že realizirali. Zadnja je tematska pohodna pot, ki jo označujejo umetniške skulpture. Po njej se je z Nado in Ivanko sprehodila Loredana Vergan.
BosaZnova se predstavlja z novim singlom s svojega albuma Terapija za pare (2023). Siceršnji igrivosti in hudomušnosti je tokrat dvojec postavil za protiutež melanholijo in občutje monotonije ter ujetosti z novo skladbo 'Danes sploh se ne ujameva'.
BosaZnova se predstavlja z novim singlom s svojega albuma Terapija za pare (2023). Siceršnji igrivosti in hudomušnosti je tokrat dvojec postavil za protiutež melanholijo in občutje monotonije ter ujetosti z novo skladbo 'Danes sploh se ne ujameva'.
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Klub ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija že 21 let deluje kot družabni center za navdušence nad tekmovanjem za Pesem Evrovizije. Tudi letos se bodo člani - že čez nekaj dni, konec tedna - srečali v Ankaranu, na tradicionalni zabavi, kjer se bodo družili in razpravljali o dogajanju na letošnji Pesmi Evrovizije. Delovanje kluba je v pogovoru z Anito Urbančič predstavil predsednik kluba Jan Vehar.
Klub ljubiteljev evrovizijske popevke OGAE Slovenija že 21 let deluje kot družabni center za navdušence nad tekmovanjem za Pesem Evrovizije. Tudi letos se bodo člani - že čez nekaj dni, konec tedna - srečali v Ankaranu, na tradicionalni zabavi, kjer se bodo družili in razpravljali o dogajanju na letošnji Pesmi Evrovizije. Delovanje kluba je v pogovoru z Anito Urbančič predstavil predsednik kluba Jan Vehar.
Skupino Yoko Nono so iz dnevne sobe, iz nočnih druženj in pogovorov o življenju in glasbi razvili in osnovali bobnar Blaž Horvat, kitarista Klemen Mlinar in Mark Žakelj, basist Nejc Klun ter pevec in tekstopisec Žan Koprivec Perjet. Slednji je predstavil zmagovalno skladbo rubrike Pesem in pol – 'Se ti zdi'.
Skupino Yoko Nono so iz dnevne sobe, iz nočnih druženj in pogovorov o življenju in glasbi razvili in osnovali bobnar Blaž Horvat, kitarista Klemen Mlinar in Mark Žakelj, basist Nejc Klun ter pevec in tekstopisec Žan Koprivec Perjet. Slednji je predstavil zmagovalno skladbo rubrike Pesem in pol – 'Se ti zdi'.
Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. Mateja Grebenjak se je o graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most, pogovarjala z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu je govoril gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa bo spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oz. čez Vrhovlje in Plave, z nami delila Majda Korenjak iz Podsabotina.
Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. Mateja Grebenjak se je o graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most, pogovarjala z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu je govoril gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa bo spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oz. čez Vrhovlje in Plave, z nami delila Majda Korenjak iz Podsabotina.
‘Tebe imam rajši od drugih‘ je sveža, nežna, igriva, ljubezenska skladba, ki sporoča, da se pred ljubeznijo ne da skriti in da se ji zato nima smisla upirati.
‘Tebe imam rajši od drugih‘ je sveža, nežna, igriva, ljubezenska skladba, ki sporoča, da se pred ljubeznijo ne da skriti in da se ji zato nima smisla upirati.
Vaško društvo Suhorje, ki slovi najbolj po ohranjanju dediščine Suhorskega pirha, vpisanega v register snovne kulturne dediščine Slovenije, te dni razstavlja brkinske pirhe na gradu Štanjel. Loredana Vergan je obiskala predstavnico društva, Kristino Dekleva, ki skupaj s 85 letno mamo še vedno izdelujeta pirhe po brkinsko. In da pirhi kljub vsemu ne bi šli v pozabo, organizirata tudi delavnice, kjer se otroci učijo ohranjati stare običaje.
Vaško društvo Suhorje, ki slovi najbolj po ohranjanju dediščine Suhorskega pirha, vpisanega v register snovne kulturne dediščine Slovenije, te dni razstavlja brkinske pirhe na gradu Štanjel. Loredana Vergan je obiskala predstavnico društva, Kristino Dekleva, ki skupaj s 85 letno mamo še vedno izdelujeta pirhe po brkinsko. In da pirhi kljub vsemu ne bi šli v pozabo, organizirata tudi delavnice, kjer se otroci učijo ohranjati stare običaje.
V času, ko iz naših domov izginja tradicija gledanja poročil vsak večer ali branja časopisa vsako jutro, ko imamo informacije vsak trenutek na dosegu naše mobilne naprave, ko je informacij toliko, da z njimi postajamo že preobremenjeni in virov informacij toliko, da jih ne zmoremo sproti preverjati, se sprašujemo: kakšno medijsko krajino in posledično svet bomo pustili našim zanamcem. Mladim, ki so svetla prihodnost naše družbe? Danes namreč skorajda ni področja, na katerega ne bi vplival porast lažnih novic in dezinformacij. O tem se je z novinarko ter svetovalko za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji Natašo Briški pogovarjala Tjaša Škamperle.
V času, ko iz naših domov izginja tradicija gledanja poročil vsak večer ali branja časopisa vsako jutro, ko imamo informacije vsak trenutek na dosegu naše mobilne naprave, ko je informacij toliko, da z njimi postajamo že preobremenjeni in virov informacij toliko, da jih ne zmoremo sproti preverjati, se sprašujemo: kakšno medijsko krajino in posledično svet bomo pustili našim zanamcem. Mladim, ki so svetla prihodnost naše družbe? Danes namreč skorajda ni področja, na katerega ne bi vplival porast lažnih novic in dezinformacij. O tem se je z novinarko ter svetovalko za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji Natašo Briški pogovarjala Tjaša Škamperle.
Ekipa RoboSončki OŠ Koper se je v soboto, 16. marca 2024, v Puconcih udeležila odprtega državnega prvenstva v robotiki in raziskovanju FIRST LEGO Liga Slovenije, ki je bilo obenem Finale FLL regije Adria. Zavod Super Glavce – organizator in izvajalec programa FIRST (For Inspiration and Recognition of Science and Technology) LEGO Liga ter OŠ Puconci sta pripravila nepozaben dan. Tekmovanja se je udeležilo 30 najboljših uvrščenih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Letošnja sezona je potekala pod imenom MASTERPIECE. Otroci so raziskovali, kako z umetnostjo in tehnologijo na inovativen način približati ljudem svoj hobi. RoboSončki so dosegli 1. mesto v tekmi robotov, 2. mesto v skupnem seštevku za Odprto državno prvenstvo FLL Slovenije, 3. mesto v skupnem seštevku za naslov Prvaki FLL regije Adria. Za svoj uspeh so prejeli vabilo za udeležbo prvenstva FLL WPI Open Invitational Massaschusetts, ki bo 7.-9. junija 2024 v mestu Worchester, ZDA. RoboSončki so devetošolci Lin Jurak, Gabriel Koščica, Nejc Leskovec Kankaraš, petošolci Mara Kocjančič, Vitan Confidenti, Rok Lonić in pridružen član Tim Markič. Mentorji: Alenka Malej, Matic Krapež in Urška Jurak.
Ekipa RoboSončki OŠ Koper se je v soboto, 16. marca 2024, v Puconcih udeležila odprtega državnega prvenstva v robotiki in raziskovanju FIRST LEGO Liga Slovenije, ki je bilo obenem Finale FLL regije Adria. Zavod Super Glavce – organizator in izvajalec programa FIRST (For Inspiration and Recognition of Science and Technology) LEGO Liga ter OŠ Puconci sta pripravila nepozaben dan. Tekmovanja se je udeležilo 30 najboljših uvrščenih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Letošnja sezona je potekala pod imenom MASTERPIECE. Otroci so raziskovali, kako z umetnostjo in tehnologijo na inovativen način približati ljudem svoj hobi. RoboSončki so dosegli 1. mesto v tekmi robotov, 2. mesto v skupnem seštevku za Odprto državno prvenstvo FLL Slovenije, 3. mesto v skupnem seštevku za naslov Prvaki FLL regije Adria. Za svoj uspeh so prejeli vabilo za udeležbo prvenstva FLL WPI Open Invitational Massaschusetts, ki bo 7.-9. junija 2024 v mestu Worchester, ZDA. RoboSončki so devetošolci Lin Jurak, Gabriel Koščica, Nejc Leskovec Kankaraš, petošolci Mara Kocjančič, Vitan Confidenti, Rok Lonić in pridružen član Tim Markič. Mentorji: Alenka Malej, Matic Krapež in Urška Jurak.
Praznovanje materinskega dne se je v Evropo razširilo iz ZDA po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je ta praznik uveljavil po letu 1991. Datum materinskega dne se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca. V Sloveniji imamo največ mater z dvema otrokoma. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je leta 2021 največ (41 %) imelo dva otroka. Med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, je 76 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 %. Mateja Grebenjak je ob kavi o temi materinskega dne klepetala s poslušalko iz Nove Gorice, 84-letno Božico Živec. Govorili sta o vlogi mame nekoč in danes…
Praznovanje materinskega dne se je v Evropo razširilo iz ZDA po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je ta praznik uveljavil po letu 1991. Datum materinskega dne se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca. V Sloveniji imamo največ mater z dvema otrokoma. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je leta 2021 največ (41 %) imelo dva otroka. Med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, je 76 % takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22 % mater, medtem ko je med 30-letnicami ta delež znašal 55 %. Mateja Grebenjak je ob kavi o temi materinskega dne klepetala s poslušalko iz Nove Gorice, 84-letno Božico Živec. Govorili sta o vlogi mame nekoč in danes…
Z lepim vremenom je na cesti tudi vse več motoristov. Na kaj vse se morajo motoristi pripraviti pred začetkom motoristične sezone in kako naj bomo nanje pozorni tudi ostali udeleženci na prometu, pa zdaj z Marišo Bizjak, ki je na že tradicionalni moto delavnici v organizaciji Moto kluba Soča v Tolminu. Pozdravljena.
Z lepim vremenom je na cesti tudi vse več motoristov. Na kaj vse se morajo motoristi pripraviti pred začetkom motoristične sezone in kako naj bomo nanje pozorni tudi ostali udeleženci na prometu, pa zdaj z Marišo Bizjak, ki je na že tradicionalni moto delavnici v organizaciji Moto kluba Soča v Tolminu. Pozdravljena.
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.
V Posočju se danes – letos nekoliko prej kot običajno – začenja ribiška sezona. Kakšne so razmere in ali so ribiči že ujeli v mrežo kakšno soško postrv ali lipana, nam je zaupala Mariša Bizjak.