Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
23. maja 1894 se je v Ljubljani rodil Vladimir Šubic, arhitekt, ki je v prvi polovici 30-ih let projektiral ljubljanski nebotičnik. 130-letnica njegovega rojstva nas bo z besedilom "Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" pripravil že slabo desetletje pokojni arhitekt in predvsem teoretik arhitekture Janko Zlodre. Podpisoval se je tudi z materinim priimkom Gerdol. Zlodre je trdil, da je bil Šubic arhitekt metropolisa, torej urbanega gradbenega fenomena s katerim je glavno mesto Slovencev v obdobju med obema vojnama preseglo srednjeveško urbano zasnovo, in utiralo pot liberalni kapitalistični. Resda je mestu sodobno urbanistično strukturo po uničujočem potresu l. 1895 začrtal sloviti arhitekt Maks Fabiani, vendar pa nam Zlodre v pričujočem besedilu razkrije dve miselni struji na področju zidave na Slovenskem v medvojnem obdobju - konservativno in modernistično. Šubic niti zadnji ni pripadal absolutno, saj je arhitekturo po avtorjevem mnenju razumel kot veščino sodobnih tehnik, od zidave, organizacije dela do ekonomičnosti, skratka, načel sodobnega kapitalizma prve polovice 20. stoletja. Janko Zlodre se je rodil l.1949 in preminil aprila 2015. Publicistka Vesna Teržan je v nekrologu v reviji Mladina takrat zapisala, da "se je poslovil tam, ob modrini Jadranskega morja, v Splitu, kjer je živel zadnjih dvajset let. A za njim so ostala teoretska besedila o arhitekturi, iskriva in pronicljiva, da včasih kar zaskeli, ko se začuti rezilo njegovega ostrega uma." Vladimir Šubic je umrl v ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 1946 na trasi gradnje železniške proge Brčko - Banoviči v Bosni, kjer je delal v sklopu takratnih takoimenovanih mladinskih delovnih brigad. FOTO: Vklesani podpis arhitekta metropole na pilastru vzhodne fasade nebotičnika, na kateri počiva figura genija kiparja Lojzeta Dolinarja (1893-1970) VIR: https://outsider.si/vladimir-subic-in-arhitektura-prepiha/
23. maja 1894 se je v Ljubljani rodil Vladimir Šubic, arhitekt, ki je v prvi polovici 30-ih let projektiral ljubljanski nebotičnik. 130-letnica njegovega rojstva nas bo z besedilom "Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" pripravil že slabo desetletje pokojni arhitekt in predvsem teoretik arhitekture Janko Zlodre. Podpisoval se je tudi z materinim priimkom Gerdol. Zlodre je trdil, da je bil Šubic arhitekt metropolisa, torej urbanega gradbenega fenomena s katerim je glavno mesto Slovencev v obdobju med obema vojnama preseglo srednjeveško urbano zasnovo, in utiralo pot liberalni kapitalistični. Resda je mestu sodobno urbanistično strukturo po uničujočem potresu l. 1895 začrtal sloviti arhitekt Maks Fabiani, vendar pa nam Zlodre v pričujočem besedilu razkrije dve miselni struji na področju zidave na Slovenskem v medvojnem obdobju - konservativno in modernistično. Šubic niti zadnji ni pripadal absolutno, saj je arhitekturo po avtorjevem mnenju razumel kot veščino sodobnih tehnik, od zidave, organizacije dela do ekonomičnosti, skratka, načel sodobnega kapitalizma prve polovice 20. stoletja. Janko Zlodre se je rodil l.1949 in preminil aprila 2015. Publicistka Vesna Teržan je v nekrologu v reviji Mladina takrat zapisala, da "se je poslovil tam, ob modrini Jadranskega morja, v Splitu, kjer je živel zadnjih dvajset let. A za njim so ostala teoretska besedila o arhitekturi, iskriva in pronicljiva, da včasih kar zaskeli, ko se začuti rezilo njegovega ostrega uma." Vladimir Šubic je umrl v ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 1946 na trasi gradnje železniške proge Brčko - Banoviči v Bosni, kjer je delal v sklopu takratnih takoimenovanih mladinskih delovnih brigad. FOTO: Vklesani podpis arhitekta metropole na pilastru vzhodne fasade nebotičnika, na kateri počiva figura genija kiparja Lojzeta Dolinarja (1893-1970) VIR: https://outsider.si/vladimir-subic-in-arhitektura-prepiha/
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Če bi na katerikoli točki časovne premice vpogledali v njegov življenjepis, bi hitro naleteli na besedo čebela. S krnajsko sivko se je prvič seznanil v petem razredu osnovne šole, ob maturi je po številu čebeljih družin že spadal med povprečno velike slovenske čebelarje. Študiral je biologijo, prevzel ga je čebelji ples in postal tema njegove diplomske naloge, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kot Fulbrightov štipendist je doktoriral v ZDA, seveda spet na temo čebel. O moči in učinkovitosti čebeljega sporazumevanja, o motivacijskih modelih v čebeljem panju, o tem, kako doseže konsenz družina, ki šteje od 40 do 60 tisoč članov v tokratni epizodi Prvakov tedna. Ali je ekološko čebelarstvo čebelarska prihodnost, ali bi morali uživati več medu in čebeljih pridelkov, ali je Janšev čebelarski nauk aktualen tudi 250 let pozneje? Gost Prvakov tedna na Svetovni dan čebel je bil dr. Janko Božič, profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – specialist za področje vedenja živali, med njimi tudi čebel.
Avstrijci bodo v Evropski parlament volili 9. junija, v jeseni pa bodo zvezne parlamentarne volitve. Kako poteka predvolilni boj, kaj kažejo javnomnenjske raziskave? S svojo kandidaturo na zvezni parlamentarnih volitvah pa je presenetila Stranka piva. Za zdaj kaže, da ji bo uspel vstop v parlament, za kakšno stranko gre?
Avstrijci bodo v Evropski parlament volili 9. junija, v jeseni pa bodo zvezne parlamentarne volitve. Kako poteka predvolilni boj, kaj kažejo javnomnenjske raziskave? S svojo kandidaturo na zvezni parlamentarnih volitvah pa je presenetila Stranka piva. Za zdaj kaže, da ji bo uspel vstop v parlament, za kakšno stranko gre?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.
'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.
Sodobni človek kar 90 % časa preživi stran od narave. A človek je njen del in jo potrebuje, pa če se tega zaveda ali ne. Zato vas bomo s tokratnimi gosti v oddaji skušali spodbuditi, da več časa preživite v naravi. Najprej nam bo dr. Luka Kristanc, zdravnik družinske medicine, biolog ter fito- in ekoterapevt, razložil, zakaj človek naravo potrebuje za duševno, čustveno in telesno blaginjo. Že sprehod skozi mestni gozd je prava gozdna kopel – besedno zvezo so skovali Japonci, ki so med prvimi v gozdu videli tudi možnost terapije. Gre za preživljanje časa v naravi, v gozdu, kjer uporabljamo vse svoje čute, predvsem tiste, ki smo jih v mestnem okolju zanemarili. Dr. Kristanc bo predstavil še blagodejne učinke eko- in fitoterapije. V naravi najdemo tudi kakovostno in zdravo hrano, ki si jo lahko prenesemo na krožnik; več o njej nam bosta zaupala biologinja in dr. biokemije Katja Rebolj ter biolog, strokovnjak za zelišča in ekološko pridelavo hrane, dr. Janko Rode. Kako lahko tudi sami opozarjamo na invazivne tujerodne vrste rastlin, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost gozdov, pa nam bosta v rubriki Ah, ta splet! pojasnila voditeljica Nina Cijan in Simon Zidar z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki bo predstavil aplikacijo Invazivke.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.
Nikolaj je že 22 let ponosen lastnik vozniškega dovoljenja. Ekipa oddaje Prisluhnimo tišini ga je spremljala pri treningu varne vožnje na Vranskem, kjer je želel obnoviti svoje znanje. Kako gluhe osebe opravijo vozniški izpit? Kako ga naredijo gibalno ovirane osebe? Kakšne omejitve veljajo zanje in ali so lahko poklicni vozniki tovornjakov in avtobusov? Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. maja ob 15.25 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Gaj Čuk se je preizkušal v vrtnarstvu in gradbeništvu, potem pa je izziv našel v kovanju. Kovaško znanje je pridobival pri mojstrih iz Italije in Slovenije ter nato s podporo družine stopil na samostojno pot. Z veliko vztrajnosti mu je uspelo pridobiti prostore nekdanje rudarske kovačije. Zdaj uspešno izdeluje vse od ograj, vrat do nožev in srednjeveških rekvizitov. Pri delu pa združuje kovaško in usnjarsko znanje, ki ga prepleta z novo tehnologijo. V Šenčurju na Gorenjskem pa smo spoznavali poklic čistilca. V podjetju Prosen com, v katerem imajo 80 zaposlenih, poudarjajo, da je delo vse zahtevnejše in čedalje bolj specializirano. Kljub sodobni tehniki in robotizaciji pa je človeška roka še vedno nepogrešljiva pri čiščenju in higieni.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Danes bo na Ptuju že 10., jubilejni, tradicionalno dobro obiskani festival žlahtne kapljice salon sauvignon, gost naše oddaje Obrazi sosednje ulice pa bo njegov organizator Slavko Dobnik -- kulturolog, novinar, popotnik, promotor kulinarike in vina, sicer pa družinski človek, ki rad vrtnari in uživa v naravi. Zanj so vinarji umetniki, ki v sodelovanju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije. (foto: Igor Modic)
Danes bo na Ptuju že 10., jubilejni, tradicionalno dobro obiskani festival žlahtne kapljice salon sauvignon, gost naše oddaje Obrazi sosednje ulice pa bo njegov organizator Slavko Dobnik -- kulturolog, novinar, popotnik, promotor kulinarike in vina, sicer pa družinski človek, ki rad vrtnari in uživa v naravi. Zanj so vinarji umetniki, ki v sodelovanju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije. (foto: Igor Modic)
Pred svetovnim dnevom čebel smo se tudi v turistični oddaji pomudili pri teh, življenjsko pomembnih žuželkah. Spoznali smo delo čebelarskega vodnika in se ustavili v Banovcih v Prlekiji – na turistični kmetiji Šalamun, ki se ponaša z dolgo čebelarsko tradicijo; danes tam poleg čebeljih pridelkov gradijo še turistično zgodbo. Nadaljevali smo tudi potopisni klepet – spoznavamo sanjske Maldive.
Pred svetovnim dnevom čebel smo se tudi v turistični oddaji pomudili pri teh, življenjsko pomembnih žuželkah. Spoznali smo delo čebelarskega vodnika in se ustavili v Banovcih v Prlekiji – na turistični kmetiji Šalamun, ki se ponaša z dolgo čebelarsko tradicijo; danes tam poleg čebeljih pridelkov gradijo še turistično zgodbo. Nadaljevali smo tudi potopisni klepet – spoznavamo sanjske Maldive.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.
Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi." je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu.
Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi." je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon
Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.
Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.
Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
V mojih sanjah raste vsako noč drevo je naslov dokumentarnega filma režiserja, scenarista in pedagoga Vida Hajnška, ki je svetovno premiero doživel na festivalu dokumentarnega filma v Solunu.
V mojih sanjah raste vsako noč drevo je naslov dokumentarnega filma režiserja, scenarista in pedagoga Vida Hajnška, ki je svetovno premiero doživel na festivalu dokumentarnega filma v Solunu.
Posnetek SLAVNOSTNEGA KONCERTA ob dnevu babic (5.5.) in medicinskih sester (12.5.) – ob deset-letnici delovanja ženskega pevskega zbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov »LA VITA« Maribor… Koncert je bil v dvorani UNION v Mariboru v soboto 11.maja 2024… Ob slavljenkah so na prireditvi nastopili še gostje: Lina Kovač, družina Kolarič: Barbara, Damijan in Klara Blažević, TŠ Musica: Špela Pokeržnik in Tim Ribič, dr. Jadranka Stričević, Band 188.2: Jaš Kovač, Jaš Heler , Svit Šetor, Vito Beton, Ela Skale, zborovodkinja ŽPZ La Vita: Klementina Mikec Korpič, večer je moderiral gledališki igralec Bojan Marošević. Realizacija - Anemari Smonkar in Klementina Mikec Korpić… Koncert je posnela ekipa RTV centra Maribor – Radia Maribor: producent Smiljan Greif in tonski mojster Darko Kukovič.
Posnetek SLAVNOSTNEGA KONCERTA ob dnevu babic (5.5.) in medicinskih sester (12.5.) – ob deset-letnici delovanja ženskega pevskega zbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov »LA VITA« Maribor… Koncert je bil v dvorani UNION v Mariboru v soboto 11.maja 2024… Ob slavljenkah so na prireditvi nastopili še gostje: Lina Kovač, družina Kolarič: Barbara, Damijan in Klara Blažević, TŠ Musica: Špela Pokeržnik in Tim Ribič, dr. Jadranka Stričević, Band 188.2: Jaš Kovač, Jaš Heler , Svit Šetor, Vito Beton, Ela Skale, zborovodkinja ŽPZ La Vita: Klementina Mikec Korpič, večer je moderiral gledališki igralec Bojan Marošević. Realizacija - Anemari Smonkar in Klementina Mikec Korpić… Koncert je posnela ekipa RTV centra Maribor – Radia Maribor: producent Smiljan Greif in tonski mojster Darko Kukovič.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Na Dunaju že več kot 10 let skrbno spremljajo svetlobno onesnaženje. Poleg običajnih meritev s stacionarnimi merilnimi postajami so svetlobne vire snemali iz helikopterja. Izvedli so eno izmed najnatančnejših raziskav svetlobnega onesnaženja nad večjimi mesti.
Na Dunaju že več kot 10 let skrbno spremljajo svetlobno onesnaženje. Poleg običajnih meritev s stacionarnimi merilnimi postajami so svetlobne vire snemali iz helikopterja. Izvedli so eno izmed najnatančnejših raziskav svetlobnega onesnaženja nad večjimi mesti.
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Se morda spomnite, da ste jih 'dobili po hrbtu', vam je kdo že kdaj 'kril hrbet', ste morda komu prav vi 'zabodli nož v hrbet'? Vse to so frazemi, ki so povezani s hrbtom in jih v vsakdanjem govoru velikokrat uporabljamo. A zakaj je prav hrbet tisti, ki največkrat nasanka? Vse vam v naslednjih minutah razložijo študentje FHŠ UP.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, etnografa, pedagoga in likovnega kritika Naceta Šumija. V torek je namreč minilo 100 let od njegovega rojstva.
V rubriki Poglej in povej smo se spomnili umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, etnografa, pedagoga in likovnega kritika Naceta Šumija. V torek je namreč minilo 100 let od njegovega rojstva.
Smrt otroka. Kako preboleti nekaj tako grozljivega, končnega, nepojmljivega, najhujšo nočno moro vsakega starša, ki brezpogojno ljubi? Doris Kukovičič je začela preminulemu sinu Maticu, ki ga je zgolj pol leta po dopolnjenem osemnajstem letu izgubila zaradi raka, pisati pisma. Na e-naslov matic@heaven4ever.sky je »poslala« več kot sto zapisov, v katerih je dala prosto pot vsem čustvom, s katerimi se je srečala na poti sprejemanja nesprejemljivega, se spominjala lepih trenutkov s sinom, mu poročala o svojem vsakdanjem življenju in o tem, kako se znova uči živeti. Knjiga Pisma Maticu je izšla pri založbi Beletrina.
Smrt otroka. Kako preboleti nekaj tako grozljivega, končnega, nepojmljivega, najhujšo nočno moro vsakega starša, ki brezpogojno ljubi? Doris Kukovičič je začela preminulemu sinu Maticu, ki ga je zgolj pol leta po dopolnjenem osemnajstem letu izgubila zaradi raka, pisati pisma. Na e-naslov matic@heaven4ever.sky je »poslala« več kot sto zapisov, v katerih je dala prosto pot vsem čustvom, s katerimi se je srečala na poti sprejemanja nesprejemljivega, se spominjala lepih trenutkov s sinom, mu poročala o svojem vsakdanjem življenju in o tem, kako se znova uči živeti. Knjiga Pisma Maticu je izšla pri založbi Beletrina.