Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
Temeljna misel v literaturi francoskega eksistencialističnega književnika in filozofa Jeana-Paula Sartra je človekova popolna odgovornost za svoja dejanja kot posledico posameznikove svobodne volje. Dogajanje - oziroma bolje rečeno: razčiščevanje - oblikujejo trije protagonisti, zaprti v skupen prostor - pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Poljane. Vloge so interpretirali: sobar: Matija Rozman, Garcin: Benjamin Krnetić, Ines: Maja Sever in Estelle: Nina Valič; Spremno besedilo sta brala Renato Horvat in Lidija Hartman, odlomke iz Sartrovih razmišljanj pa Ivan Lotrič. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema: Nina Kodrič Hudej, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič.
V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.
V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.
13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).
13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.
60 let od jugoslovanskega sodelovanja v obsežni akciji reševanja spomenikov stare Nubije, ki jo je kmalu zatem poplavilo akumulacijsko jezero Asuanskega visokega jezu
60 let od jugoslovanskega sodelovanja v obsežni akciji reševanja spomenikov stare Nubije, ki jo je kmalu zatem poplavilo akumulacijsko jezero Asuanskega visokega jezu
V drugem predizboru 68. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz Arene Malmö, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Malta, Albanija, Grčija, Švica, Češka, Avstrija, Danska, Armenija, Latvija, San Marino, Gruzija, Belgija, Estonija, Izrael, Norveška in Nizozemska. Deset najbolje ocenjenih skladb se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
V drugem predizboru 68. Pesmi Evrovizije, ki ga bomo spremljali v živo iz Arene Malmö, se bo predstavilo 16 skladb in držav: Malta, Albanija, Grčija, Švica, Češka, Avstrija, Danska, Armenija, Latvija, San Marino, Gruzija, Belgija, Estonija, Izrael, Norveška in Nizozemska. Deset najbolje ocenjenih skladb se bo uvrstilo v sobotni veliki finale. Voditeljici prireditve bosta Petra Mede in Malin Åkerman.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.
V drugem delu radijskega dokumentarca spoznamo pevca Nietov Boruta Marolta. Kako je bilo stopiti v čevlje enega in edinega Primoža Habiča, zakaj je tudi Borutova profesionalna kariera svojevrsten punk, pogovarjamo se z njegovimi sodelavci in varovanci. Pridruži se nam tudi Severa, ki razmišlja o glasbi in mladih. Kam plujemo?
V drugem delu radijskega dokumentarca spoznamo pevca Nietov Boruta Marolta. Kako je bilo stopiti v čevlje enega in edinega Primoža Habiča, zakaj je tudi Borutova profesionalna kariera svojevrsten punk, pogovarjamo se z njegovimi sodelavci in varovanci. Pridruži se nam tudi Severa, ki razmišlja o glasbi in mladih. Kam plujemo?
Evrovizijo spremlja kar nekaj mitov, denimo, da je to izključno zabavna, ne politična prireditev ... na zaslonih pa kar naprej gledate imena držav in zastave, da o neštetokrat preverjenih državno-sosedskih glasovalnih aliansah ne govorimo.
Evrovizijo spremlja kar nekaj mitov, denimo, da je to izključno zabavna, ne politična prireditev ... na zaslonih pa kar naprej gledate imena držav in zastave, da o neštetokrat preverjenih državno-sosedskih glasovalnih aliansah ne govorimo.
Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
... si ogledajo Ljubljano in žalostno končajo v Ljubljanici … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Janez Rožencvet. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
... si ogledajo Ljubljano in žalostno končajo v Ljubljanici … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Janez Rožencvet. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Mikhail Aleksandrovič Bulatov (ruska narodna). Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Mikhail Aleksandrovič Bulatov (ruska narodna). Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Jazbec priredi zabavo za vse živali, ki so slabe volje … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisal: Udo Weigelt. Prevedla: Jana Osojnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Jazbec priredi zabavo za vse živali, ki so slabe volje … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisal: Udo Weigelt. Prevedla: Jana Osojnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Pogumen kot je, se Cedric uri za viteza … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Elizabeth Harrison. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Pogumen kot je, se Cedric uri za viteza … Pripoveduje: Alja Tkačev. Napisala: Elizabeth Harrison. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
V pravljici nas že čakata kit in ladja, s katero bomo pluli v svet sanj … Pripoveduje: Jožef Ropoša. Napisal: Dimitrij Kralj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Tudi drobna glavica prav misli. Pripoveduje: Janez Eržen. Napisal: Dragutin Horkić. Prevedel: Ivan Vouk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Tudi drobna glavica prav misli. Pripoveduje: Janez Eržen. Napisal: Dragutin Horkić. Prevedel: Ivan Vouk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Z vijoličaste grajske zastave so skrivnostno izginile vse rumene pike. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Kako se učijo živali. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Vrana ne bo nikoli pela kot sinička, pa kaj zato … Pripoveduje: Janez Albreht. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Vrana ne bo nikoli pela kot sinička, pa kaj zato … Pripoveduje: Janez Albreht. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.
Z gosti smo tokrat prevetrili dogajanje v 35. krogu prve nogometne lige, večni derbi Maribora z Olimpijo, in komentirali zavrnjeno licenciranje v Rogaški in Gorici, kar bo vplivalo tudi na evropske nastope prve – zdaj četverice in ne več trojice z vrha lestvice 1. nogometne lige.
Z gosti smo tokrat prevetrili dogajanje v 35. krogu prve nogometne lige, večni derbi Maribora z Olimpijo, in komentirali zavrnjeno licenciranje v Rogaški in Gorici, kar bo vplivalo tudi na evropske nastope prve – zdaj četverice in ne več trojice z vrha lestvice 1. nogometne lige.
O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.
Noč je čas za posteljo, ampak zakaj … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Noč je čas za posteljo, ampak zakaj … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Matej Černe je profesor na ekonomski fakulteti, ki preučuje povezavo med ustvarjalnostjo in spanjem. Govori o ultimativni pavzi, spanju.
Matej Černe je profesor na ekonomski fakulteti, ki preučuje povezavo med ustvarjalnostjo in spanjem. Govori o ultimativni pavzi, spanju.
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje. Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje. Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
Za kolesarji na dirki po Italiji je že prva polovica prve tritedenske preizkušnje sezone, v rožnati majici vodilnega pa še vedno zanesljivo vozi Tadej Pogačar, ki ima na svojem računu že tri etapne zmage in še naprej ne kaže znakov šibkosti. Vseeno letošnji Giro še ni odločen, poudarja Gorazd Štangelj. Športni direktor moštva Bahrain-Victourios na dirki po Italiji v zadnjem, peklenskem tednu za glavnega italijanskega aduta Antonija Tiberija napoveduje poskuse izboljšanja položaja. Ne strinja se namreč s taktiko drugih moštev, ki po njegovih besedah ne dirkajo na zmago. Štangelj je kot gost v podkastu Tour 202 med drugim govoril tudi o Jonathanu Milanu, ki je še lani nosil dres Bahraina, letos pa deluje najmočnejši v močni konkurenci sprinterjev, o prihodnosti svojega moštva, prevladi Tadeja Pogačarja in o tem, da bomo lahko Mateja Mohoriča na kolesu znova spremljali na dirki po Sloveniji. Prvemu slovenskemu športnemu direktorju sta družbo tokrat delala člana športnega uredništva Radia Slovenija Igor Tominec in Klemen Verlič, ki v najnovejši epizodi nista pozabila omeniti niti priložnosti, ki se na Giru odpirajo Janu Tratniku, dobrega dela, ki ga opravlja Domen Novak, in težav v moštvu Luke Mezgeca.
Za kolesarji na dirki po Italiji je že prva polovica prve tritedenske preizkušnje sezone, v rožnati majici vodilnega pa še vedno zanesljivo vozi Tadej Pogačar, ki ima na svojem računu že tri etapne zmage in še naprej ne kaže znakov šibkosti. Vseeno letošnji Giro še ni odločen, poudarja Gorazd Štangelj. Športni direktor moštva Bahrain-Victourios na dirki po Italiji v zadnjem, peklenskem tednu za glavnega italijanskega aduta Antonija Tiberija napoveduje poskuse izboljšanja položaja. Ne strinja se namreč s taktiko drugih moštev, ki po njegovih besedah ne dirkajo na zmago. Štangelj je kot gost v podkastu Tour 202 med drugim govoril tudi o Jonathanu Milanu, ki je še lani nosil dres Bahraina, letos pa deluje najmočnejši v močni konkurenci sprinterjev, o prihodnosti svojega moštva, prevladi Tadeja Pogačarja in o tem, da bomo lahko Mateja Mohoriča na kolesu znova spremljali na dirki po Sloveniji. Prvemu slovenskemu športnemu direktorju sta družbo tokrat delala člana športnega uredništva Radia Slovenija Igor Tominec in Klemen Verlič, ki v najnovejši epizodi nista pozabila omeniti niti priložnosti, ki se na Giru odpirajo Janu Tratniku, dobrega dela, ki ga opravlja Domen Novak, in težav v moštvu Luke Mezgeca.
Danes, ko vemo, kako se je vse razpletlo, je težko verjeti, da je bil tri dni pred začetkom evropskega prvenstva Goran Dragić odločen, da na njem ne bo igral. Ravnokar se je vrnil iz Bosne s pogreba svojega dedka. Bil je potrt in misel na odhod z reprezentanco v Helsinke se mu je uprla. Selektorju Igorju Kokoškovu je povedal, da mu je žal, a da ne more priti. Da so nekatere stvari v življenju večje od košarke.
Danes, ko vemo, kako se je vse razpletlo, je težko verjeti, da je bil tri dni pred začetkom evropskega prvenstva Goran Dragić odločen, da na njem ne bo igral. Ravnokar se je vrnil iz Bosne s pogreba svojega dedka. Bil je potrt in misel na odhod z reprezentanco v Helsinke se mu je uprla. Selektorju Igorju Kokoškovu je povedal, da mu je žal, a da ne more priti. Da so nekatere stvari v življenju večje od košarke.
Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so potrdili v krogu njene družine. Poklanjajo se ji mnogi znani Slovenci, na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da njeno slovo pomeni "velikansko izgubo za celotno slovensko kulturo". "Beremo tisti, ki znamo biti v samoti in tišini. Ker ko beremo knjige mi, hkrati knjige berejo nas in to potovanje globoko vase je najpomembnejša človekova avantura," je lani v intervjuju za časopis Dnevnik dejala novinarka in publicistka Manca Košir, ki je včeraj odšla na zadnjo avanturo, v onostranska mesta, na tem pa nam bo ostala v spominu kot tista profesorica, ki je vedno poudarjala pomen bralne kulture in slovenskega jezika. Kot prostovoljka Hospica se je zavzemala za dostojno staranje in medgeneracijsko sožitje.
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bodo vodili Luka, Marjan in Branko, ter sproti ugotavljali, kdo od njih najverjetneje ne bo šel v Bruselj. Z novo evropsko himno nas bo razveselila Helena Blagne, z novim kopališčem na Ljubljanici pa župan Zoran Jankovič. La Toya išče karierne priložnosti v slovenskem šolstvu, na Trgu Republike pa bomo spremljali prvo pravo borbo za upokojence, saj se bosta v ringu srečala Pavel Rupar in Karel Erjavec. Kdo vse bo šel na Marihuana Marš, kako do računalnika od Emilije, kako pravilno ujeti Daria Srno in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bodo vodili Luka, Marjan in Branko, ter sproti ugotavljali, kdo od njih najverjetneje ne bo šel v Bruselj. Z novo evropsko himno nas bo razveselila Helena Blagne, z novim kopališčem na Ljubljanici pa župan Zoran Jankovič. La Toya išče karierne priložnosti v slovenskem šolstvu, na Trgu Republike pa bomo spremljali prvo pravo borbo za upokojence, saj se bosta v ringu srečala Pavel Rupar in Karel Erjavec. Kdo vse bo šel na Marihuana Marš, kako do računalnika od Emilije, kako pravilno ujeti Daria Srno in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.
Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka Ultra Trail Vipava Valley - Slovenia prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MiIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku.
V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka Ultra Trail Vipava Valley - Slovenia prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MiIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku.
V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka Ultra Trail Vipava Valley - Slovenia prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MiIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku. Vse to in še več v petek nekaj čez 10 na Prvem programu.
V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka Ultra Trail Vipava Valley - Slovenia prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MiIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku. Vse to in še več v petek nekaj čez 10 na Prvem programu.